Hišni ljubljenčki: bi imeli leglo?
Kakšen je postopek oziroma pot, da svojo pasemsko psičko ustrezno pripravimo na parjenje, brejost, kotitev in materinstvo? Pri nas veljajo pravila Kinološke zveze Slovenije, v sklopu katere, ali pa znotraj enega od pasemskih klubov, deluje strokovna vzrejna komisija, ki dvakrat na leto organizira telesno ocenjevanje in pregled za pridobitev vzrejnega dovoljenja. Poleg tega imajo določene pasme obvezne zdravstvene preglede in genske teste, da bi po najboljših močeh poskrbeli za čim bolj zdravo populacijo.
Iskanje samca
Ko oziroma če psička dobi dovoljenje za leglo, je naslednja naloga poiskati primernega partnerja zanjo. Ker vemo, da popolnega psa ni, najdemo samca, ki, kot prvo, ni njen sorodnik vsaj do četrtega kolena, zelo pomembno pa je tudi, da ima odlične tiste lastnosti, s katerimi se samička ne more ravno pohvaliti, saj bi jih radi pri potomcih izboljšali. Če pa katero lastnost psičke lahko ocenimo z odliko, ne moti, če pri njem malo odstopa; če ima npr. psička prvovrstno dlako, ni nujno, da je takšna tudi pri bodočem očetu. Lastnik samice, ki z leglom postane vzreditelj, prevzame vso odgovornost za pravilno izbrano kombinacijo. Komisija lahko samo pomaga do kontakta s posameznim samcem, pove, kaj meni o predlogu, nikakor pa ne določi partnerja.
Po potrjeni brejosti začnemo pripravljati vse potrebno za kotitev. V prvi vrsti je to kotišče, ki je lahko leseno, pleteno, plastično; pomembna sta predvsem velikost in ležišče v njem. Za prekrivanje kotišča je treba pripraviti posteljne podloge za enkratno uporabo ali pa kar stare rjuhe, ki jih je treba redno menjati s čistimi, prav tako poskrbimo za nekaj vpojnih čistih krp in škarje. In seveda, kar je izjemno pomembno: telefonska številka dežurnega veterinarja. Mladički se namreč skoraj vedno skotijo ponoči, in če gre kaj narobe …
Brejost
Sledi dogovor obeh lastnikov glede paritve: kje, kdaj, koliko znaša skočnina in ali morda lastnika samca zanima mladič iz bodočega legla. Približno 28 dni po paritvi lahko veterinar z ultrazvokom ugotovi, ali je breja ali ne. Že takrat je nekaj zarodkov dokaj jasno vidnih, velikokrat pa se jih skoti več, kot pokaže UZ. Nekaj dni pred rokom začnemo psički meriti temperaturo. Ko ta pade za najmanj eno stopinjo, vemo, da je do kotitve še 24 ur, kmalu bo začela sopihati in se prestavljati z enega prostora na drugega. Vemo, da je temperatura zdravega psa med 38 in 38,6 °C, torej se mora znižati na ali pod 37 °C.
Potrebuje pomoč?
Psičko opazujemo, jo bodrimo in čakamo (včasih precej dolgo, tudi več ur), da dobi popadke, ki na zunaj še niso vidni, ona pa jih že čuti. Sopihanje se stopnjuje in čez nekaj časa popadke lahko že opazimo; videti je, kot bi jo zvijalo v valovih. Še malo in že se začne pripravljati. Najprej na svet pokuka voden mehurček, kar pomeni, da bomo zelo kmalu zagledali prvega mladička. Če se psička znajde, smo samo ob njej, da se boljše počuti. Če je mladiček že zunaj, ona pa ne ve, kaj naj stori, ji pomagamo: prozorno kožico, v kateri se mladiček skoti (kot bi bil v polivinilasti vrečki), pretrgamo, prerežemo popkovino (približno dva cm od trebuščka) in kužka obrišemo s suho krpo. Z brisanjem ga hkrati sušimo in masiramo, kot bi ga mamica z lizanjem. Preden se skoti naslednji, mladička pridržimo ob sesku, da naredi vsaj par požirkov mleka. In tako nadaljujemo do zadnjega.
*Mira Bizjan je inštruktorica v šoli Švrk, Ljubljana, telefon: 041-734-995, FB: Šola Švrk
