OSAPSKA JAMA
Dom najhitrejšega bitja na svetu
Osapsko jamo varujejo ostanki obrambnega zidu, krožna pot do gradu Socerb ponuja izjemne razglede.
Odpri galerijo
Mogočna jama pod osapsko steno nikogar ne pusti ravnodušnega.
Mogočno 40 metrov široko votlino, nad katero se dviguje skoraj dvestometrska previsna stena, kot pokončni vojščaki krasijo ostanki obrambnega zidu. Prav tistega, ki je kot utrdba pred stoletji varoval domačine pred turškimi vpadi, čeprav so zavetje v tej še vedno impresivni jami našli ljudje še mnogo prej.
Tako pripovedujejo arheološki ostanki, nekateri celo iz prazgodovinskega obdobja, da nas ob vstopu v Osapsko jamo lahko hitro zanese domišljija in prestavi v ta druga obdobja, ko je bilo tu še kako živahno. Precej drugače kot danes, ko v jamo, le dobrih deset minut navkreber od vasi Osp, zanese le redke izletnike. Mimo nje pa gre precej več (izkušenih) plezalcev, ki jih mamijo zahtevne skalnate plošče nad Ospom.
Marsikateri obiskovalec Krasa se ustavi v slikoviti vasici Osp, eni najstarejših pri nas. Vsekakor je vredna obiska, a tudi njena okolica skriva izjemne bisere, ki bi jih bilo škoda zgrešiti. Začenši z Osapsko jamo, nekateri jo imenujejo kar Grad, proti kateri se usmerimo tik pred mostom na začetku vasi. Prvih nekaj korakov, preden zavijemo v kraško rastje, bomo naredili ob običajno suhi kamniti rečni strugi, ki se ob močnem deževju spremeni v igriv poligon slapičev in kaskadic Osapske reke, ki izvira prav v naši jami. A v tem primeru, kar je precej redko, vanjo ne bomo mogli zakorakati, saj se tedaj spremeni v jezerce, iz katerega pa še vedno molijo ostanki starega zidu.
Za pičlih deset minut hoje smo nagrajeni z vstopom v čudovito votlino pod kraško steno, kjer se brez težav zadržite pol ure. Lahko pa tudi precej dlje, če boste oprezali za veliko uharico, največjo sovo na svetu, ali celo za sokolom selcem, ki doseže hitrost do vrtoglavih 300 kilometrov na uro, s čimer daleč za seboj pusti vsa druga živa bitja. Ja, Osapska jama je dom tema izjemnima bitjema! Čeprav se obnju verjetno ne boste spotaknili.
Odkljukali ste jamo, odkljukali ogled vasi, če pa želite še pretegniti noge, se iz Ospa podajte po krožni poti, ki vas skozi tipično kraško pokrajino popelje do vasi Kastelec in Socerb, kjer na pečini, od koder se odpira razgled na Tržaški in Koprski zaliv, kraljuje očarljivi grad Strmec.
Prvi smerokaz je kar cerkvica v Ospu, ki jo obidemo po desni, že po nekaj korakih pa boste na kamniti ograji zagledali prvo markacijo in puščico, ki vas usmeri po kolovozu proti Socerbu. Od tu pa poti ne morete zgrešiti. Le sledite kolovozu in nato na križišču zavijte desno navkreber. Sicer pa vas na tem razpotju tudi smerokaz obvesti, da boste do Kastelca potrebovali kakšno uro. No, v tem času lahko tudi več, saj je ob kamniti kraški poti ogromno špargljevine. A tudi če boste pogled usmerjali v tla, iščoč šparglje, ne pozabite gledati okoli sebe. Ne zamudite razgledov na Tinjan, mogočen viadukt Črnega Kala, na razgledišču pa boste osuplo zajeli sapo, ko boste imeli pred očmi, skoraj od zgoraj navzdol, Osapsko steno, pod katero se skriva Osapska jama.
Prek pašnikov, ko se pot nekoliko položi, boste hitro dosegli Kastelec. A oči imejte na pecljih, da ne zgrešite markacij, ki vas v bližini cerkve iz vasi usmerijo v gozd. Če ste prej gledali grmičasto, skalnato in gruščnato kraško pokrajino, bodo zdaj drevesa in travniki, korak pa vas bo vodil tudi mimo nekaj kalov, stoječih voda, kjer se je napajala živina.
Do gradu Socerb vas pripelje široka makadamska cesta. Lahko jo mahnete naravnost do gradu, toda zavijte raje s ceste v gozd, kjer gozdna pot tudi pripelje do cilja, a mimo Svete jame, v kateri se med kapniki skriva oltar.
Od gradu Socerb se po stopnicah spustimo do vasi Socerb in skoznjo, na glavni asfaltirani cesti pa vas smerokaz usmeri na kolovoz. Pot pelje skoraj po meji z Italijo, kjer boste med gosto posejanimi iglavci prej ali slej začeli opažati zavržena oblačila in čevlje, ki pripovedujejo tragične zgodbe migrantov. Končate pa tam, kjer ste začeli – v Ospu.
V suhi kraški pokrajini je kal še kako dobrodošel.
Tako pripovedujejo arheološki ostanki, nekateri celo iz prazgodovinskega obdobja, da nas ob vstopu v Osapsko jamo lahko hitro zanese domišljija in prestavi v ta druga obdobja, ko je bilo tu še kako živahno. Precej drugače kot danes, ko v jamo, le dobrih deset minut navkreber od vasi Osp, zanese le redke izletnike. Mimo nje pa gre precej več (izkušenih) plezalcev, ki jih mamijo zahtevne skalnate plošče nad Ospom.
Marsikateri obiskovalec Krasa se ustavi v slikoviti vasici Osp, eni najstarejših pri nas. Vsekakor je vredna obiska, a tudi njena okolica skriva izjemne bisere, ki bi jih bilo škoda zgrešiti. Začenši z Osapsko jamo, nekateri jo imenujejo kar Grad, proti kateri se usmerimo tik pred mostom na začetku vasi. Prvih nekaj korakov, preden zavijemo v kraško rastje, bomo naredili ob običajno suhi kamniti rečni strugi, ki se ob močnem deževju spremeni v igriv poligon slapičev in kaskadic Osapske reke, ki izvira prav v naši jami. A v tem primeru, kar je precej redko, vanjo ne bomo mogli zakorakati, saj se tedaj spremeni v jezerce, iz katerega pa še vedno molijo ostanki starega zidu.
Proti jami vas usmeri običajno suha kamnita rečna struga na začetku vasi.
Za pičlih deset minut hoje smo nagrajeni z vstopom v čudovito votlino pod kraško steno, kjer se brez težav zadržite pol ure. Lahko pa tudi precej dlje, če boste oprezali za veliko uharico, največjo sovo na svetu, ali celo za sokolom selcem, ki doseže hitrost do vrtoglavih 300 kilometrov na uro, s čimer daleč za seboj pusti vsa druga živa bitja. Ja, Osapska jama je dom tema izjemnima bitjema! Čeprav se obnju verjetno ne boste spotaknili.
Odkljukali ste jamo, odkljukali ogled vasi, če pa želite še pretegniti noge, se iz Ospa podajte po krožni poti, ki vas skozi tipično kraško pokrajino popelje do vasi Kastelec in Socerb, kjer na pečini, od koder se odpira razgled na Tržaški in Koprski zaliv, kraljuje očarljivi grad Strmec.
Prvi smerokaz je kar cerkvica v Ospu, ki jo obidemo po desni, že po nekaj korakih pa boste na kamniti ograji zagledali prvo markacijo in puščico, ki vas usmeri po kolovozu proti Socerbu. Od tu pa poti ne morete zgrešiti. Le sledite kolovozu in nato na križišču zavijte desno navkreber. Sicer pa vas na tem razpotju tudi smerokaz obvesti, da boste do Kastelca potrebovali kakšno uro. No, v tem času lahko tudi več, saj je ob kamniti kraški poti ogromno špargljevine. A tudi če boste pogled usmerjali v tla, iščoč šparglje, ne pozabite gledati okoli sebe. Ne zamudite razgledov na Tinjan, mogočen viadukt Črnega Kala, na razgledišču pa boste osuplo zajeli sapo, ko boste imeli pred očmi, skoraj od zgoraj navzdol, Osapsko steno, pod katero se skriva Osapska jama.
S seboj imejte obvezno anorak, saj vas kraški veter lahko prezebe do kosti in skoraj premika na bolj odprtih predelih.
Prek pašnikov, ko se pot nekoliko položi, boste hitro dosegli Kastelec. A oči imejte na pecljih, da ne zgrešite markacij, ki vas v bližini cerkve iz vasi usmerijo v gozd. Če ste prej gledali grmičasto, skalnato in gruščnato kraško pokrajino, bodo zdaj drevesa in travniki, korak pa vas bo vodil tudi mimo nekaj kalov, stoječih voda, kjer se je napajala živina.
Do gradu Socerb vas pripelje široka makadamska cesta. Lahko jo mahnete naravnost do gradu, toda zavijte raje s ceste v gozd, kjer gozdna pot tudi pripelje do cilja, a mimo Svete jame, v kateri se med kapniki skriva oltar.
V približno slabih treh urah boste prehodili krožno pot Osp–Kastelec– Socerb–Osp.
Od gradu Socerb se po stopnicah spustimo do vasi Socerb in skoznjo, na glavni asfaltirani cesti pa vas smerokaz usmeri na kolovoz. Pot pelje skoraj po meji z Italijo, kjer boste med gosto posejanimi iglavci prej ali slej začeli opažati zavržena oblačila in čevlje, ki pripovedujejo tragične zgodbe migrantov. Končate pa tam, kjer ste začeli – v Ospu.
