NAREDIMO SAMI

Zamenjajmo umivalnik

Objavljeno 14. marec 2019 17.56 | Posodobljeno 14. marec 2019 17.56 | Piše: Jaroslav Jankovič
Poznati moramo mere starega umivalnika, razdaljo med njegovim odtokom in zidom ter položaj obeh ventilov.
Na koncu pritrdimo pipo in sestavimo sifon.
Odločili smo se za menjavo umivalnika v kopalnici. Ti so običajno iz keramike, čeprav niti plastični, stekleni in celo leseni niso več prav redki. Prevladuje torej keramika, razlogov za to je več: gre za star, preizkušen material, ki se dobro čisti. Steklo je bolj občutljivo za udarce.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Odstranimo pipo.

Zelo lepi so leseni, a bomo za njihovo vzdrževanje potrebovali več časa in primernih čistil, keramičnega pa lahko zelo hitro očistimo s katerim koli čistilom. Tudi oblike so različne, od ovalnih, okroglih do pravokotnih in solzastih. Vsak po svoje je lep.

Najpogosteje so široki do 60 in globoki največ 50 centimetrov. Preden začnemo montažo, si pripravimo vedro z vodo in dve suhi krpi, pod star umivalnik pa položimo vsaj pol centimetra debel filc, lahko tudi dvojno rjuho, staro odejo ali preprogo. Dobro je, da imamo pomočnika, sami, brez izkušenj, bomo težko uspešni. Obenem tvegamo, da bomo nov umivalnik razbili, še preden ga bomo zmontirali. Za montažo si s pomočnikom vzemimo vsaj dve uri.
Pred začetkom montaže zapremo glavno pipo in pustitimo, da iz vodne napeljave odteče voda.


Najprej zapremo ventile pod starim umivalnikom in odvijemo armaturo (pipo) ter jo odstranimo. Če ta deluje, jo lahko zmontiramo nazaj, a je dobro zamenjati tesnila v maticah na ceveh. Potem odvijemo sifon, ki ga je dobro zamenjati; zakonitost sifona je žal taka, da dobro drži vodo, dokler ga ne razstavimo, potem pa običajno stara tesnila ne držijo več dobro. Običajno je ceneje kupiti novega kot zamenjati tesnila na starem.
 

Na dveh vijakih


Običajna višina zgornjega roba umivalnika je 85 centimetrov od tal, ventili za toplo in hladno vodo bi morali biti na višini 40–50 centimetrov. Zgoraj imamo armaturo v steni in med njo in umivalnikom potrebujemo recimo od 15 do 20 centimetrov, da si udobno umijemo roke.

Umivalnik je navadno privit na steno na dveh močnejših vijakih (M10) s podložkami. Običajno dobimo v škatli z njim tudi vijake z vložki in vse potrebne podložke, kar pa ne pomeni, da so zlasti vijaki oziroma vložki dobri za uspešno montažo. Če je stena betonska, najverjetneje ne bo težav, potrebujemo le dober sveder za beton.
Če bi radi prostor pod umivalnikom izkoristili za sušenje brisač, kupimo takega z nastavkom za brisače.


Drugače je v primeru zidakov – votlakov ali denimo mavčne stene (knauf, rigips ...). Tako za knauf kot votlake potrebujemo posebne vložke, ki se na drugi strani stene z vijačenjem širijo, razcepijo in spremenijo v nekakšnega metuljčka, da stisne nazaj v steno ter se tako zakoviči vanjo s prednje in zadnje strani. Preden zavrtamo, izmerimo razdaljo med luknjama na umivalniku, ki sta običajno podolgovati, da lahko umivalnik horizontalno prilagajamo za dva centimetra. Nato začrtamo linijo na višini lukenj z vodno tehtnico, da dobimo popolno ravnino.
Zarisana točka
Luknji v keramiko v kopalnici zavrtamo z novim svedrom. In to tako, da vrtalni stroj poženemo z malimi obrati, da na zarisani točki ustvarimo malo udrtino – sidrišče, da nam sveder pri vrtanju ne spodleti. Nato zavrtamo z visokimi obrati, pri čemer vrtalnega stroja ne tiščimo z vso močjo v steno, ampak ga potiskamo z občutkom, da sveder sam vrta. Pri vrtanju v ploščice lahko uporabimo lepilni trak iz krepa, da preprečimo zdrse vrtalnega stroja.


Ko nabijemo vložke v steno, naj nam pomočnik pritisne umivalnik ob steno, mi pa vtaknemo vijake z maticami skozi luknjo umivalnika v vložek in ga privijemo z roko. Vzamemo ključ ali bolje račno z nastavkom in privijemo vijak dovolj močno, a ne premočno, saj nam lahko pod rokami kaj poči. Nato priključimo sifon in armaturo in smo končali. 
Deli s prijatelji