VRTNARJENJE JESENI

Vrt pred počitkom

Objavljeno 07. november 2019 14.53 | Posodobljeno 07. november 2019 14.53 | Piše: Andreja Sušnik

Večino pridelkov smo pospravili, nekatere pa lahko pustimo kar na prostem; listni ohrovt dobro prenaša mraz.

Po prvi zmrzali se listi odebelijo, postanejo mehkejši in hrustljavi. FOTO: Guliver/Getty Images
Narava nas je obdarila s prekrasnim babjim poletjem, ki je trajalo od sredine in vse do zadnjih dni oktobra, ko so nas spremljale nadpovprečne temperature zraka. V večjem delu Slovenije se je letošnji oktober uvrstil med vrsto najtoplejših v obdobju 1961–2019. Temperaturni odklon je bil večinoma med 1,5 in 2,5 °C glede na obdobje 1981–2010, na Primorskem nekoliko manjši, večji pa v visokogorju.

Letošnji oktober je bil skromen po padavinah, le v Julijskih Alpah je padlo nad 100 mm, drugod večinoma med 40 in 90 mm. Okrog 20 odstotkov več sončnih žarkov kot običajno nas je grelo. Toplo obdobje se je v zadnjih oktobrskih dneh končalo s hladno fronto. Meja sneženja se je spustila do nadmorske višine 1400 m. V prazničnih dneh je bilo večinoma suho, po nižinah v notranjosti večinoma oblačno, le na Primorskem je oblake razpihala burja. V prvih novembrskih dneh so se nad Slovenijo pomikale vremenske fronte, ki so prinesle obilne padavine. Ponekod v zahodni Sloveniji je čez vikend padlo več kot 250 mm dežja. Obilne so bile padavine tudi v južni Sloveniji, na vzhodu bolj skromne. Zaradi pričakovanih dolgotrajnejših nalivov je Agencija RS za okolje za zahodni in osrednji del države izdala oranžno opozorilo.

Če za Martina (11. 11.) sonce sije, huda zima bo.

Gnojimo jeseni

image
Gnoj potrebuje več mesecev, da se primerno razgradi in iz njega rastline lahko črpajo hranila. FOTO: Guliver/Getty Images
Čeprav se dnevi krajšajo in se počasi približuje zima ter smo večino pridelkov že pospravili, delo na vrtu še ni končano, tla lahko pripravimo na naslednjo vegetacijsko sezono. Počakajmo, da bo deževje mimo in se bodo nekoliko osušila; nato nadomestimo organsko snov v tleh, ki smo jo pobrali skupaj s pridelkom. Gredice lahko prekopljemo ali prerahljamo brez obračanja in po površini potresemo organsko gnojilo. Gnoj je nujno dodajati jeseni, saj potrebuje več mesecev, da se primerno razgradi in iz njega rastline lahko črpajo hranila. Če želimo, da bo gnojenje učinkovito, ga je treba dodati še pred začetkom mraza, ko je zemlja še primerno topla, da se lahko že jeseni začne njegova razgradnja. Pomembno je tudi, da ga ne zakopljemo pregloboko, saj je za razgradnjo potreben zrak, ki ga v nižjih plasteh tal ni dovolj. Ni priporočljivo, da ga samo posipljemo po površini, s tem izgubljamo hranila, hkrati pa tudi obremenjujemo okolje. Določene vrtnine ne marajo gnojenja z gnojem, med njimi so predvsem čebulnice in stročnice. Za dobro prehranjenost drugih vrtnin zadošča 2,5 litra hlevskega ali konjskega gnoja na kvadratni meter. Količino gnoja torej prilagodimo gredicam.

Čeprav se bliža zima, delo na vrtu še ni zaključeno, tla lahko pripravimo na naslednjo vegetacijsko sezono

Zapostavljeni listni ohrovt

Listni ohrovt je zimska zelenjava, ki prenese mraz, zato ga lahko pustimo kar na prostem, celo boljši okus dobi na mrazu. Botanično ime je Brassica oleracea L. var. acephala in spada v družino križnic. Skupina acephala se nanaša na katero koli vrsto Brassice, ki raste brez tako imenovane glave, značilne za številne sorte zelja. V to skupino spadajo številne divje in gojene vrste, od katerih mnoge gojijo zaradi užitnih listov in cvetov. V naravi, predvsem v Sredozemlju, uspeva kot dvoletnica, gojena pa je kot enoletnica. Sejemo ga junija in ga postopno do začetka avgusta presajamo na gredice, ki se praznijo. Rastlina na vrtu zraste do meter in pol visoko. Iz stebla razraščajo kodravi ali gladki temno zeleni listi. Sredica listnega ohrovta je bela in ni okusna, listi so močnega okusa. Po prvi zmrzali se listi odebelijo, postanejo mehkejši in hrustljavi. Najprej obiramo spodnje liste in šele nato osrednji del. Obiramo jih lahko vso zimo. Čim dlje ga skladiščimo na vrtu, v mili zimi tudi do januarja. Lahko ga posadimo tudi v pesek v vlažnih kleteh. Listnati ohrovt vsebuje veliko vitaminov in rudnin, vitamina C je na primer v listih dvakrat več kot v limonah, kalcija pa dvakrat več kot v mleku. Bogat je z glukozinolati, flavonoidi, s karotenoidi, fenolnimi kislinami in drugimi sestavinami, spodbuja presnovo, razstruplja. Temnejše zeleni listi vsebujejo več učinkovin. 

Praznik vina

Martinovanje je pri nas postalo eden pomembnejših ljudskih praznikov. Praznujemo ga 11. novembra, ko goduje sv. Martin, ki mošt spremeni v vin'. Je zavetnik vina in vinarjev in praznovanje se raztegne še na teden prej in potem. Praznovanje martinovega izhaja iz obdobja pred našim štetjem. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Obstajajo predvidevanja, da naj bi krščanski Martin nasledil keltsko božanstvo, ki mu je bila naložena skrb za zahvalno praznovanje ob koncu letine. V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Najbolj znana legenda o svetem Martinu je tista, ki pripoveduje o njegovem srečanju z gosmi: bil je zelo spoštovan krščanski duhovnik, in ko so ga verniki iskali, da bi mu sporočili, da je izvoljen za škofa, se je skril v hlev med gosi, te pa so ga z gaganjem izdale. Od tedaj so kaznovane s smrtjo, kot pečenke končajo prav na martinovo.
Deli s prijatelji