VEČJE ŽIVALI
Bodite pozorni na takšna nevarna srečanja za naše hišne ljubljenčke
Pri srečanju z neprilagojenim večjim psom jo manjši lahko skupi; posledice so resne zlasti za mladiče.
Odpri galerijo
V šoli Švrk nas lastniki pogosto sprašujejo, kaj storiti, če njihovega malega psa napade večji pes. Fizične in psihične posledice so še resnejše, če gre za mladiča. Da do napada ne pride, lahko poskrbita oba lastnika.
Kako lahko napad prepreči lastnik večjega psa? Zelo koristno je, da ga pripne, če nasproti prihaja majhen pes (na povodcu ali spuščen). To velja tudi za tiste, za katere lastniki zatrjujejo, da ne bodo naredili ničesar.
Ob srečanju se namreč lahko ustrašita tako lastnik kot njegov pes. Splača se nabaviti dobro opremo: ovratnico in povodec, pomagata tudi halti ali nagobčnik. Vedno pa koristi šolanje. V naši šoli posvetimo učenju srečanj veliko pozornosti. Šolanje naj vodi strokovnjak, zlasti če imate občutljivega psa s hitrimi odzivi, ne nujno sovražno razpoloženega.
Če pride do spopada, je najbolje ohraniti mirno kri, kar je seveda izjemno težko. Psa moramo čim prej spraviti narazen. Najbolj varno si je pomagati s povodcem in ne segati po ovratnici. Psi namreč sekajo okoli sebe z odprtim gobcem in lahko jo skupite po roki. Oštevanje ali kaznovanje takoj po napadu ne pomagata.
Razne mučilne tehnike so lahko nevarne tudi za nas, ne le za štirinožca. Ko pes začuti bolečino, ugrizne tisto, kar je najbliže, to pa je naša noga. Poleg tega ga tako ne bomo naučili, da se psi ne napadajo, ampak da prisotnost drugega psa vodi v kaznovanje, treba se ga je torej znebiti. In krog je sklenjen.
Majhnega psa ni treba dvigniti pred vsakim srečanjem z večjim psom. Dobro socializirani se ne glede na velikost praviloma dobro razumejo med seboj. Večji se bo v igri celo ulegel na tla, da bo primerno velik za soigralca. Če majhnega psa dvignemo pred vsakim srečanjem z večjim, lahko postane zaskrbljen ali celo sovražno razpoložen, kar lahko sproži podoben odziv pri drugem psu.
Pomaga pa, če začnemo z visokim, otroškim glasom govoriti o prihajajočem psu; tako svojemu zagotovimo, da bo vse v redu. Zavedam se, da je to verjetno težko upoštevati, a zagotavljam, da je izjemno učinkovito.
Ta način pa ne pride v poštev, če vidimo, da gre drugi pes kot puščica proti nam. Takrat pograbimo svojega malčka, se obrnemo stran in se izogibamo psu, dokler ne dobimo pomoči.
Velikokrat se začne vzpenjati po nas, da bi dosegel naročje, in takrat je, žal, največja nevarnost, da pride do ugriza. Če nam uspe ohraniti prisebnost, pomaga tudi to, da pograbimo pest priboljškov in jih vržemo pred prihajajočega psa. Zelo verjetno se bo posvetil hrani na tleh, medtem se mi lahko umaknemo oziroma ga lastnik prime.
*Metoda Mikuž je svetovalka za vedenje družnih živali in inštruktorica v šoli Švrk, FB: Šola Švrk, metodamikuz.com
Lastnik večjega
Kako lahko napad prepreči lastnik večjega psa? Zelo koristno je, da ga pripne, če nasproti prihaja majhen pes (na povodcu ali spuščen). To velja tudi za tiste, za katere lastniki zatrjujejo, da ne bodo naredili ničesar.
Če imamo nepredvidljivega in neprilagojenega psa, smo etično in pravno odgovorni.
Ob srečanju se namreč lahko ustrašita tako lastnik kot njegov pes. Splača se nabaviti dobro opremo: ovratnico in povodec, pomagata tudi halti ali nagobčnik. Vedno pa koristi šolanje. V naši šoli posvetimo učenju srečanj veliko pozornosti. Šolanje naj vodi strokovnjak, zlasti če imate občutljivega psa s hitrimi odzivi, ne nujno sovražno razpoloženega.
Kazen in začaran krog
Če pride do spopada, je najbolje ohraniti mirno kri, kar je seveda izjemno težko. Psa moramo čim prej spraviti narazen. Najbolj varno si je pomagati s povodcem in ne segati po ovratnici. Psi namreč sekajo okoli sebe z odprtim gobcem in lahko jo skupite po roki. Oštevanje ali kaznovanje takoj po napadu ne pomagata.
Razne mučilne tehnike so lahko nevarne tudi za nas, ne le za štirinožca. Ko pes začuti bolečino, ugrizne tisto, kar je najbliže, to pa je naša noga. Poleg tega ga tako ne bomo naučili, da se psi ne napadajo, ampak da prisotnost drugega psa vodi v kaznovanje, treba se ga je torej znebiti. In krog je sklenjen.
V naročje?
Majhnega psa ni treba dvigniti pred vsakim srečanjem z večjim psom. Dobro socializirani se ne glede na velikost praviloma dobro razumejo med seboj. Večji se bo v igri celo ulegel na tla, da bo primerno velik za soigralca. Če majhnega psa dvignemo pred vsakim srečanjem z večjim, lahko postane zaskrbljen ali celo sovražno razpoložen, kar lahko sproži podoben odziv pri drugem psu.
Popolna pozornostPoleg obveznih vaj poslušnosti (sedi, prostor in zanesljiv odpoklic) je psa dobro naučiti popolne pozornosti na vodnika. Na izbrano povelje se s pomočjo priboljškov ali igrače navadi gledati vodnika v obraz in se ne zmeni za okolico. Vse vaje, v skladu s teorijami učenja, učimo postopoma, najprej doma, potem pa dodajamo motnje iz okolja. Tako naučen bo pritekel na povelje k vodniku, se »prilepil« ob njega in se ne bo zmenil za drugega psa, promet, otroke z žogo, tekače ... Dobro obvladanje te vaje je še zlasti pomembno za velike pse.
Pomaga pa, če začnemo z visokim, otroškim glasom govoriti o prihajajočem psu; tako svojemu zagotovimo, da bo vse v redu. Zavedam se, da je to verjetno težko upoštevati, a zagotavljam, da je izjemno učinkovito.
Priboljške na tla
Ta način pa ne pride v poštev, če vidimo, da gre drugi pes kot puščica proti nam. Takrat pograbimo svojega malčka, se obrnemo stran in se izogibamo psu, dokler ne dobimo pomoči.
Velikokrat se začne vzpenjati po nas, da bi dosegel naročje, in takrat je, žal, največja nevarnost, da pride do ugriza. Če nam uspe ohraniti prisebnost, pomaga tudi to, da pograbimo pest priboljškov in jih vržemo pred prihajajočega psa. Zelo verjetno se bo posvetil hrani na tleh, medtem se mi lahko umaknemo oziroma ga lastnik prime.
*Metoda Mikuž je svetovalka za vedenje družnih živali in inštruktorica v šoli Švrk, FB: Šola Švrk, metodamikuz.com