BMW-jev električni M (FOTO)

Ja, seveda, pravi M je le BMW M3, čeprav ima skoraj vsaka njihova serija hudo športno izvedenko M. A pustimo purizem in ljubezen do bencinskih hlapov ob strani in poglejmo trenutno najbolj divjega električarja v ponudbi bavarskega velikana.

Močni močnež

Urejen, a malce utesnjen voznikov prostor. Na armaturki kraljuje velik zaslon.

BMW i4 M50 se lahko pohvali z elektromotorjema na obeh oseh s skupno 544 konjskimi močmi oziroma 400 kW in božjastnimi 795 Nm navora, kar skoraj 2,3-tonsko vozilo (pol tone baterij naredi svoje) do stotice požene v le 3,9 sekunde. To je enak pospešek z mesta kot pri zadaj gnanem bencinskem M4 competition coupeju, pa tudi sicer je odzivnost elektromotorjev med vožnjo neverjetna. Končna hitrost je omejena na 225 km/h, saj bi bila poraba elektrike pri še višjih hitrostih preprosto ubijalska.

Cestni prilep

Avto se drži ceste kot prilepljen, a kljub tršemu podvozju ni neudoben. K odlični vodljivosti prispevata štirikolesni pogon in kup elektronike, ki skrbi, da se moč enakomerno prenaša na vsa kolesa in da ta ne zdrsnejo. Pri tolikšnem navoru, ki je na razpolago praktično v hipu, in to kadar koli, je to že kar nujno. Seveda se da elektronska pomagala izklopiti v menijih, a to je pri tako močnem avtomobilu priporočljivo bolj za mojstre. Velika masa ni moteča, ker ima avto nizko težišče, seveda pa je nekaj razlike pri vodljivosti v primerjavi z lažjimi bencinskimi športnimi bavarci.

Na domači polnilni postaji se polni z 11 kW, na ultra hitri polnilnici pa z 205 kW.

In ker gre za model z oznako M, ima i4 M50 tudi t. i. launch control, se pravi sistem za dirkaško speljevanje z mesta. Če želite, da otroci kričijo na zadnjih sedežih. Preverjeno. Dejansko te nič ne pripravi na resnično brutalen pospešek – tudi med običajno vožnjo. Ko neslišno zaviješ na avtocestni priključek in pohodiš stopalko za »plin«, te sunek v hrbet vedno znova preseneti – v normalnem programu vožnje, kaj šele v športnem, kjer avto postane še bolj odziven.

Hollywoodski zvok

Edinole zvok, ki ga slišimo iz zvočnikov, v športnem programu je že kar malce moteč. Je že res, da ga je pripravljal sloviti hollywoodski skladatelj Hans Zimmer in da se zanimivo spreminja in preliva ob pospeševanju, a vse skupaj je malce preglasno in preveč vesoljsko. Osnovni zvok v normalnem programu vožnje je čisto v redu. Na srečo se da jakost zvočnih učinkov spreminjati v nastavitvah, ki so v slovenščini, kar pri nekaterih drugih proizvajalcih še vedno ni nekaj samoumevnega.

Elektro

Elektrika zahteva nekaj prilagajanja pri daljših poteh, a tale bavarec je z bolj umirjeno vožnjo in spodobno veliko baterijo z uporabno kapaciteto 80 kWh sposoben prevoziti tudi po 400 kilometrov z enim polnjenjem, kar sploh ni slabo. A kaj ko je tako poskočen, da si človek ne more pomagati, da ne bi malce močneje pritisnil. Proizvajalec sicer omenja doseg od 416 do 520 kilometrov, a kdor je že kdaj vozil električarja, ve, da so to tovarniške meritve, opravljene v idealnih razmerah. Na ultra hitrih polnilnicah se lahko polni z močjo 205 kW, kar v praksi pomeni, da ga z 10 na 80 odstotkov napolnimo v pol ure, na domači 11 kW polnilni postaji pa bo baterija od ničle do polnosti potrebovala osem ur in pol.

Družinski športnik

Prtljažnik je zelo uporaben.

Čeprav gre za nabrit model, je avto v notranjosti zelo udoben, je pa spredaj nekoliko športno utesnjen. Tudi zadaj ni prehudo, čeprav se mu vidi, da je gran coupe s padajočo streho, prtljažnik s 470 litri (1290 s podrtimi sedeži) pa je dejansko kar družinsko uporaben. Materiali v notranjosti so odlični, infozabavni sistem je hiter in intuitiven (nekatere bo motila odsotnost tipk), na sredinski konzoli pa so ostali klasični gumbi in ročica menjalnika, če se mu še lahko tako reče. Skratka, krasen električen avto za družinskega očeta ali mamo, ki včasih zahteva tudi kaj več od avtomobila.