Duhovna vaja: s kolesom čez dvom
Arlene K. Unger, ameriška psihoterapevtka in avtorica duhovnih priročnikov, je razvila koristno vizualizacijo za primere, ko smo neodločni. Čustveno-možganski trening nas uči, da se možgani radi bojujejo sami s seboj, ker jim je to ljubše od negotovosti.
Naša notranja razprava je lahko precej stresna, toda občasno se v njej pojavi tudi kakšna ustvarjalna misel. Če jo opazimo in ji omogočimo, da nas požene v akcijo, smo krenili iz začaranega kroga na pot ustrezne odločitve. Ta proces lahko spodbudimo, tako da spodnji postopek vadimo enkrat na dan pet minut.
Najdemo tih kotiček, kjer nas ne bo nihče motil, in se umirimo. Predstavljajmo si, da sproščeni kolesarimo nekje na deželi, mimo rodovitnih polj in pisanih travnikov, po hribih in dolinah. Na lepem se teren spremeni.
Znajdemo se na robu s kamni posejane poti, ki se strmo spušča. Vidimo, da nas po strašljivem spustu čaka ravna pot sredi prijaznega zelenja, toda ali zmoremo do tja? Sklenemo, da kar bo, pa bo. Drvimo po strmem bregu in se po najboljših močeh ogibamo ostrim in nevarnim skalam. Še sami težko verjamemo, da smo se spustili brez najmanjše praske, pa še uživali smo. Ko dosežemo sončno ravnino, nas to navda s ponosom. Nekaj časa uživamo v občutku, nato počasi odpremo oči.
