Budisti pojasnjujejo, kaj nas oddaljuje od sreče
Budisti verjamejo, da nas določena čustvena stanja vežejo na ponavljajoči se ciklus trpljenja. Na primer vsako poželenje povzroča trpljenje, saj se veže na ego in zmotno prepričanje, da lahko dosežemo izpolnitev s kopičenjem stvari.
Od sreče in spokojnosti se v resnici oddaljujemo tudi, če nam sprožajo užitek denar in materialne dobrine, če smo razočarani in jezni, ko jih izgubimo, in smo vzhičeni, ko nas drugi hvalijo, ter se počutimo zavrnjene, ko nas kritizirajo.
Enako, kadar si prizadevamo za svoj dobri ugled in status ter se navdušujemo nad vsem, kar nagovarja naše čute. Če iščemo razsvetljenje, moramo opustiti vsa našteta prizadevanja. Ko se počutimo slabo, ker nečesa nismo dobili, je ranjen le naš ego, pojasnjujejo. Seveda v vsakdanjem življenju ne moremo popolnoma opustiti zgoraj naštetih hrepenenj, lahko pa se trudimo, da nismo obsedeni z njimi ter da z enako naravnanostjo sprejemamo svoje vzpone in padce v nenehno spreminjajočem se življenju, pri tem pa ostajamo čustveno nevtralni in neprizadeti.
Če se ne borimo za to, da bi postali srečni in zadovoljni, to najlaže postanemo ne glede na dogodke. Ne moremo nadzorovati zunanjega sveta, vedno pa lahko nadzorujemo svoj um in reakcije.
