Z rokama, veslom in kolesom do bleščečih vrhuncev
Ko se bomo ozirali k spominom iz leta 2021, ne bo šlo brez razmišljanja o zloveščem virusu. Močno je vplival na naš vsakdan, se zarezal tudi v pore športnih dogodkov. Ti so bili osiromašeni za vzdušje, nekaterih sploh niso izvedli. Toda tudi v takšnih čudnih razmerah je slovenski šport vnovič zarisoval mejnike, vnovič se je ves športni svet, zlasti pa v deželah primerljivih zmožnosti in velikosti, spraševal, kje je ta čarobna paličica slovenskih zmag, kolajn, rekordov.
Športna Slovenija se bo olimpijskega leta spominjala predvsem po Janji Garnbret, prvi olimpijski zmagovalki v športnem plezanju, prvič doslej zlatemu olimpijcu Benjaminu Savšku, velemojstru v kanuju na divjih vodah, imenitnih košarkarskih predstavah z velezvezdnikom Luko Dončićem, novih poglavjih judoistične in kolesarske pravljice.
Pri slednji sta tako Tadej Pogačar kot Primož Roglič le nadaljevala imenitno sezono in jo pozneje tudi zaokrožila kot v najlepših sanjah: prvi je novi zmagi na prestižnem francoskem Touru in olimpijskemu bronu dodal prvo mesto na svetovni lestvici in tudi lovoriko športnika leta na Slovenskem, Roglič je osvojil zlato olimpijsko kolajno, nato še Vuelto, božično-novoletno darilo pa ga je pred dnevi pričakalo s podpisom nove pogodbe za nizozemsko moštvo Jumbo Visma.
Toda posebna je tudi Janja Garnbret, 22-letnica iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Korošica je nizala zmage in rekordne dosežke v plezalni steni zadnjih let kot za stavo, krono je dobila še na olimpijskih igrah. Te športne panoge prej ni bilo v sporedu, Tokio je imel premiero, igre so se že premikale proti koncu, bilo je to eno redkih prizorišč, kjer si je lahko junake in med njimi našo Korošico ogledalo vsaj nekaj navzočih med navadnimi smrtniki. In ti so odprtih ust spremljali Janjin vzpon k vrhu stene ter obenem najvišji stopnički odra za najboljše tri. »Ne morem povedati, kakšen pritisk se mi je odvalil od srca,« je takrat poudarila svetlolaska po prvem mestu v kombinaciji preizkušnje hitrosti, balvanov in težavnosti.
Zlato kolajno pa si je na olimpijskih igrah priboril tudi Benjamin Savšek. Ljubljančan, star 34 let, učenec priznane kajakaško-kanuistične šole v Tacnu, je bil že svetovni in evropski prvak, zmagovalec zanimivih predstav v svetovnem pokalu, zdaj pa je osvojil še najbolj žlahtno odličje olimpijskega sporeda. Zlasti v finalnem nastopu je bil brezhiben, izpeljal je predstavo za učbenike, v vsej neučakanosti na ta veliki dan v noči prej zlepa ni mogel spati.
Manj pa so spali tudi slovenski športni navdušenci, ko so zaradi časovne razlike kdaj že krepko bolj zgodaj kot ponavadi vstali, da bi spremljali naše junake. Ob omenjenih štirih – Garnbretovi, Savšku, Pogačarju in Rogliču – je olimpijsko kolajno v Tokiu, in sicer srebrno, osvojila judoistka Tina Trstenjak, podobno kot za vse omenjene pa je doma javnost močno stiskala pesti tudi za košarkarsko reprezentanco.
Ekipni pravljici
Reprezentančno moštvo v košarki je sploh prvič v letih samostojnosti nastopila na olimpijskih igrah in se tako na seznamu ekipnih iger pridružila le še dvema slovenskima moštvoma, ki sta že okusila čar olimpijskih iger: rokometni in hokejski izbrani vrsti. In tako kot je slednjo na tistih nepozabnih igrah v Sočiju zapisala izjemen mejnik z nastopom v četrtfinalu prestižnega turnirja, je zdaj košarkarska vrsta storila še en korak več: osupnila je košarkarski svet z nastopom med najboljšimi štirimi. Pravzaprav je navdušila že prvič v kvalifikacijah za Tokio, ko je sredi Kaunasa, litovskega mesta zapriseženega košarkarski žogi, odpihnila domačo izbrano vrsto, v tem slogu pa je nato nadaljevala tudi z odmevnimi skalpi na igrah. Na koncu je po nepozabnem boju izgubila v polfinalu s Francijo (89:90), boljša od selekcije Aleksandra Sekulića je bila nato v malem finalu Avstralija. Toda Luki Dončiću, članu peterke All Star na teh OI, in druščini je za vse prikazano pripadel glasen aplavz.
In četudi je ni bilo na olimpijskih igrah, je tudi moški odbojkarski reprezentanci za vse prikazano v letu 2021 pripadla visoka ocena. V cenjeni ligi narodov so dosegli nekaj odmevnih zmag, pot Tineta Urnauta in druščine so ustavili šele v polfinalu svetovni prvaki Poljaki, v boju za tretje mesto je bila od naših boljša Francija. Toda že sama uvrstitev med četverico je presenetila poznavalce, ki so nato Sloveniji napovedali vidno vlogo tudi na evropskem prvenstvu. Na tem pa se je nato naša izbrana vrsta prav prek domače Poljske v polfinalu uvrstila v veliko finalno predstavo, v kateri pa je bila za odtenek boljša Italija – 3:2.
Žlahtna zima, čaka Peking
Med tistimi, ki so zaznamovali naše športno leto mimo olimpijskih iger, je bila tudi čudežno teniško dekle iz Slovenskih Konjic. Tamara Zidanšek se je namreč uvrstila med štiri najboljše na prestižnem Roland-Garrosu v Parizu. Naš tenis česa takšnega ni doživel od že krepko oddaljenega leta 1977 in takrat pravljice Mariborčanke Mime Jaušovec.
Pred vrati pa so za slovenski šport že izzivi leta 2021. Zima pa bo seveda tudi smučarska z vrhom na februarskih olimpijskih igrah v Pekingu. Zasuk k prejšnji zimi vrača spomine k zlati kolajni smučarske skakalke Eme Klinec na SP v Oberstdorfu, kjer sta bili uspešni tudi srebrna ekipa skakalk ter bronasta tekaška dvojica Eva Urevc-Anamarija Lampič. Slednja je bila bronasta še v posamičnem sprintu, obenem je osvojila tudi mali kristalni globus za razvrstitev v sprintu, Nika Križnar, prav tako z bronom na posamični tekmi, pa ima celo veliki globus med skakalkami. Anže Lanišek je bil s tretjem mestom junak skakalcev.
