Presenečenje, Aleksander Čeferin se poslavlja s čela Uefe
Predsednik Evropske nogometne zveze Uefe Aleksander Čeferin je po kongresu v Parizu, na katerem so potrdili spremembo statuta glede podaljšanja predsedniškega mandata, kar bi mu potencialno dovolilo novo kandidaturo na kongresu 2027, razkril, da čez tri leta ne bo več kandidiral za prvega moža evropske zveze. Kot je pojasnil Čeferin na novinarski konferenci po kongresu, se je za to, da ne bo več kandidiral, odločil že pred približno pol leta.
Na kongresu Uefe sprejeli spremembo statuta o podaljšanju predsedniškega mandata
Evropska nogometna zveza Uefa je na 48. rednem kongresu v Parizu z veliko večino potrdila spremembo statuta, ki potencialno omogoča, da bi zdajšnji predsednik krovne evropske zveze Aleksander Čeferin lahko kandidiral tudi za predsedniško mesto v obdobju od leta 2027 do 2031.
Čeferin je na čelo Uefe prišel leta 2016, ko je v nepolnem mandatu zamenjal Michela Platinija, za svoj prvi poln mandat je bil izvoljen leta 2019, za drugega pa 2023.
V zdajšnjem mandatu so 56-letnega slovenskega odvetnika doletele določene kritike, češ da s spremembo statuta tepta lastno reformo o omejitvi predsedniške funkcije na 12 let oziroma na tri mandate.
A na zvezi so že pred kongresom pojasnili, da ne gre za vsebinske spremembe statuta, saj da že obstoječi predpisi omogočajo Čeferinu vnovično kandidaturo za predsednika leta 2027.
Kritike so v javnosti letele predvsem od Hrvata Zvonimirja Bobana, ki je pred kratkim zapustil Uefo, predsednika romunske zveze Razvana Burleanuja in zakladnika Uefe Davida Gilla, mnenje tega je delila tudi angleška zveza, ki je napovedala, da bo glasovala proti spremembam statuta.
»Uefa je, kot sem prebral, razdeljena tako, da se je ne da več popraviti. Upam, da so ti, ki so to trdili, vsaj malce osramočeni. Kar zadeva pa kandidaturo. Utrujen sem po pandemiji koronavirusa, po dveh vojnah z nesmiselno superligo. Srečnega in ponosnega pa me dela to, da sem kapitan ladje, ki dobro pluje v viharjih. To bomo nadaljevali v naslednjih treh letih. Ponosen sem, da je nogometna skupnost enotna kot še nikoli,« je povedal Čeferin.
Se je pa Čeferin ozrl še na sicer neimenovanega človeka, a povsem očitnega. Hrvata Zvonimirja Bobana, ki je pred dnevi zapustil Uefo po javnem pismu, v katerem je kritiziral Čeferina, češ da je z glasovanjem o amandmaju o podaljšanju predsedniškega mandata poteptal lastne reforme o omejitvah mandatov.
»To je bilo patetično jokanje glede moralnosti. On je bil ena redkih oseb, ki je vedela, da ne bom več kandidiral. Takoj ko je izvedel, da bom to razkril po kongresu, je šel v javnost z narcisističnim pismom. Vedel je, da po kongresu njegovo tarnanje ne bo imelo nobenega pomena. Pomislite, čigave so tu osebne ambicije in čigava moralnost,« je še dejal Čeferin, ki je zaključil, da se sam lahko pogleda v ogledalo ter da ima lepo življenje tako v nogometu kot zunaj njega.
Dodal je, da je v nogometu srečal veliko izjemnih ljudi in jih še bo. »Verjemite, da večina ljudi v nogometu ni takšnih kot nekateri klovni,« je nadaljeval svoj krajši govor v uvodu novinarske konference. »Pred približno pol leta sem se odločil, da ne bom več kandidiral. Razlog je ta, da vsake toliko vsaka organizacija rabi svežo kri, v glavnem pa je bil razlog ta, da sem bil oddaljen od družine zadnjih sedem let in bom še tri. Družina je za to vedela prva, potem sem povedal le nekaj prijateljem in kolegom.«
Francija v osrčju novega vala političnega boja proti superligi
Članice Evropske unije so po pobudi Francije v novem boju proti nogometni superligi podpisale skupno izjavo o tem, da bi pravno zagotovili povezavo med sezonskimi dosežki v domačih tekmovanjih in vsemi evropskimi tekmovanji, je poročal Politico. Pri tem so zapisali, da so videli osnutek izjave, ki so jo podpisale vse članice EU razen Španije.
Vesel sem, da je 26 držav podpisalo izjavo in da želijo zaščititi nogometno piramido, nogomet tak, kot je. Če pa ena država ne podpiše, na to nimam komentarja.
Francija s predsednikom Emmanuelom Macronom poziva Evropsko komisijo, naj tudi pravno utrdi povezavo med nastopi v domačih nogometnih tekmovanjih in evropskih, pri čemer so domača tekmovanja temelj za kvalifikacije v evropska tekmovanja. S tem je šla, kot piše Politico, ta francoska pobuda dlje od vseh dosedanjih izjav EU v boju zoper tako imenovano superligo. Francija se, preprosto povedano, bori za to, da se pravno onemogoči obstoj superlige.
Promotorsko podjetje A22 Sports Management, ki oživlja projekt superlige, je sicer dobilo nekaj zagona po decembrski odločitvi evropskega sodišča. A EU, tako kot tudi Evropska nogometna zveza Uefa s predsednikom Čeferinom, od začetka nasprotuje projektu superlige in zagovarja ohranitev odprtosti tekmovanj, športnih meril, solidarnosti in vrednot v športu.
S superligo želijo narediti konkurenčno tekmovanje ligi prvakov
Podjetje A22 želi s superligo narediti konkurenčno tekmovanje ligi prvakov, ki je pod okriljem Uefe. Prejšnji teden je šef Barcelone Joan Laporta dejal, da bi lahko novo tekmovanje zaživelo že prihodnjo sezono, in naštel seznam klubov, ki naj bi bili pripravljeni igrati v novem tekmovanju.
A kar nekaj teh, med njimi Roma in Marseille, je takoj zanikalo njegove trditve. Barcelona je sicer ob Real Madridu edina, ki ostaja "zvesta" ideji superlige.
Čeferin ostro proti superligi in o njenem modelu
Predsednik Uefe Čeferin je vedno bil oster boj proti superligi in o njenem modelu, zdajšnji naj bi na treh ravneh superlige vključeval 64 klubov, dejal, da to ni nogomet.
Predstavniki A22 pa trdijo, da bi bile domače lige še vedno ključ za vstop v superligo, ki je najostrejše kritike dobila na račun delne zaprtosti lige. V začetku zagona projekta leta 2021 je namreč predstavila model, v katerem bi bili nekateri klubi stalni. Evropski model športa z napredovanjem in izpadanjem pa je posebej za navijaške skupine "svetinja".
Kot piše Politico, pa A22 pri zagonu superlige po novem valu politične opozicije čaka težji boj kot kdajkoli prej.
