Slovenci spet v središču pozornosti

Za slovenskimi kolesarji je še eno izjemno uspešno leto, v katerem so slavili 30 zmag. Močno je izstopal Tadej Pogačar, ki si jih je prikolesaril 16, sledil mu je Primož Roglič s petimi. Tudi letos bosta v središču pozornosti domačih in svetovnih navijačev, vendar ne kot velika tekmeca na francoskih cestah. Njune tritedenske poti so se razšle, Pogi bo lovil svojo tretjo zmago na Touru, Rogla prvo na Giru. To bosta le dva vrhunca sezone, ki je že pred vrati. Po dveh letih odpovedi zaradi pandemije se na koledar vrača dirka po Avstraliji, s katero bodo 17. t. m. odprli svetovno serijo. V njej bo tako kot minulo sezono nastopalo osem Slovencev, le njihove barve so se premešale.

Bahrain Victorious, pri katerem ostajata Matej Mohorič in Matevž Govekar, nima več največ slovenskih kolesarjev med elito. To je ekipa UAE, pri kateri se je Pogačarju in Janu Polancu pridružil dozdajšnji bahrajnovec Domen Novak. Njegov dovčerajšnji moštveni kolega Jan Tratnik je združil moči z Rogličem pri Jumbu Vismi. Luka Mezgec ostaja pri istem delodajalcu, le da se je njegova ekipa BikeExchange preimenovala v Jayco-Alula. Vloge Slovencev ostajajo bolj kot ne enake. Za večino je osnovni poklic pomočnik, ne pa za Pogačarja, ki je še naprej nesporni vodja UAE, Mohoriča, ki bo adut Bahraina Victoriousa na številnih enodnevnih dirkah (lanski zmagovalec v Sanremu je posebno obkrožil Pariz–Roubaix) in v lovu na etapne zmage na Touru, ter Rogliča, za katerega bo letošnje leto prelomno.

Spektakel na Svetih Višarjah

Kisovčan, ki je oktobra dopolnil 33 let, s svojimi podvigi v minulih letih v svetovni vrh ni povzdignil samo slovenskega kolesarstva, temveč tudi nizozemsko ekipo Jumbo Visma. Do letošnjega Toura je bil prvi mož zasedbe, ki pa je ob njegovih treh neuspelih poskusih – dva sta se končala s padcem – našla novega šampiona, Danca Jonasa Vingegaarda, ki je s francoskega prestola vrgel Pogačarja. Rogliču se za nameček niso izšli računi na Vuelti, na kateri je v boju za četrto zaporedno zmago padel v 16. etapi in odstopil. Sledila je operacija načete rame, ki je zahtevala osem tednov okrevanja brez kolesa. Ko je sedel nazaj nanj, je sporočil, da se bo vrnil na Giro, ki ga je leta 2019 končal na 3. mestu. Takrat so slovenski navijači okupirali italijanske ceste in pričakovati je, da bo enako tokrat, posebno v 20. etapi, ki naj bi v dvoboju med Rogličem in Remcom Evenepoelom odločila zmagovalca. Gorska vožnja na čas na Svete Višarje bo, če bo šlo vse po Rogličevih načrtih, nepozaben spektakel.

Tako kot je vsako leto Tour, na katerem se za zmago bori Pogačar. Po zmagah v letih 2020 in 2021 se mu lani račun ni izšel, kar pomeni, da bo na revanšo proti Vingegaardu prišel vrhunsko motiviran. Mika ga tudi svetovno prvenstvo, ki bo nekaj posebnega. Glasgow bo gostil prvo superprvenstvo, to bo 13 prvenstev v sedmih kolesarskih disciplinah v enem. Tako naj bi se odslej kolesarji za mavrične majice potegovali na vsaka štiri leta. Zaradi tega bo SP namesto v drugi polovici septembra potekalo v prvi polovici avgusta. To je dober obet za slovensko reprezentanco. Nazadnje so v podobnem terminu potekale OI v Tokiu, na katerih je Pogačar osvojil bron na cesti in Roglič zlato v kronometru.