Ognjeviti šejk piše arabsko pravljico

ABU DABI – »Tu sem, na plaži, kopam se in počivam,« je dan po senzacionalni zmagi v polfinalu svetovnega klubskega prvenstva v nogometu v Abu Dabiju nad južnoameriškim prvakom River Plate v domovino Hrvaško sporočil trener moštva Al Ain Zoran Mamić. Mlajši brat nekdanjega botra hrvaškega nogometa Zdravka je mož, v katerega bodo danes uprte ne le oči nogometnih navdušencev v Združenih arabskih emiratih, ampak vsega Arabskega polotoka. V finalu bo namreč izzval branilca naslova in trikratnega prvaka Real iz Madrida. »Smo azijski Real,« je Madridčanom vrgel rokavico 47-letni Hercegovec. Le še najmanj 90 minut ga tudi loči od tega, da bi postal šejk. Če bi padel še pravi Real, bi se na Hrvaškem nepravnomočno obsojenemu beguncu najmanj odprla naftna pipa. Denar ima namreč vsaj tako rad kot nogomet, če ne še bolj. Z Zdravkom sta dolga leta vlekla glavne niti zagrebškega Dinama, kot mlajši član bratske naveze je bil Zoran bolj ali manj odgovoren za nogometni del na igrišču. Po uspešni igralski karieri z vrhuncem uvrstitve v znamenito bronasto reprezentanco ognjevitih na SP 1998 je Zorana v trenersko-menedžerske skrivnosti nogometnega posla vpeljal kdo drug kot Zdravko. Pri Dinamu mu je zaupal vlogo športnega direktorja, nato še trenerja. Vse je šlo kot po maslu, dokler ... Ko se je zaradi podkupovanja, utajevanja davkov in drugih nečednih dejanj začel lov hrvaškega Urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) na Zdravka Mamića in njegove najtesnejše sodelavce, je Zoran prvi zapustil državo. Navzven je bilo videti, da zaradi tega, ker je pri Dinamu dosegel največ, kar je bilo mogoče, poznejši dogodki pa so odkrili drugo plat. Junija letos je bil Zoran na osiješkem sodišču spoznan za krivega in nepravnomočno obsojen na štiri leta in 11 mesecev zapora, Zdravko na šest in pol. Zoranu se je v begunstvu kmalu pridružil tudi nogometni boter Zdravko, hrvaškim organom pregona je ušel v rodno Hercegovino.

Obdan s 14 rojaki

Zoranova nogometno-trenerska pot je v slabih dveh letih postala izjemna uspešnica, zaradi katere bi lahko nekoč s hrvaškim pravosodjem poravnal račun na drugačen način kot s služenjem kazni. Na primer, da bi z obrestmi vrnil denar, ki naj bi si ga nezakonito prislužil z bratom Zdravkom. Utajila naj bi 1,6 milijona evrov, medtem ko naj bi si na škodo Dinama prisvojila kar 15,6 milijona evrov. Pod njegovim vodstvom je Al Ain osvojil dvojno lovoriko in se zdaj uvrstil še v veliki finale svetovnega klubskega prvenstva, nad čemer je navdušen ves arabski svet. Zoran Mamić je že zdaj najbolje plačani hrvaški trener, saj njegova letna plača znaša približno pet milijonov evrov neto. Lastnik kluba, kronani princ Abu Dabija, šejk Mohamed bin Zajed Al Nahjan, ima priljubljenega trenerja zaklenjenega v zlati kletki. V novi pogodbi, ki jo šejk obljublja, bo plača višja za še milijon ali dva. Življenje v razkošju ustreza tudi vitalnemu Zoranu, ki po ločitvi od prve žene pred petimi leti pogosto menja srčne spremljevalke. Praviloma precej mlajše od njega. Drugi zakon se je končal po vsega dveh letih. Dober ali slab človek, pomanjkanja nogometnega znanja, občutka za vodenje in izbire igralcev Zoranu Mamiću ni mogoče očitati. Še manj domoljubja. V njegovem nogometnem štabu v Al Ainu si kruh služi kar 14 rojakov.