SLOVO

Kazen, ker ga niso povabili na pivo

Objavljeno 13. julij 2020 11.20 | Posodobljeno 13. julij 2020 11.20 | Piše: M. U.

Umrla je angleška nogometna legenda Jack Charlton. Zaspal na sprejemu pri papežu, častni irski državljan.

Jack Charlton je globoko zaznamoval angleški in irski nogomet. FOTO: Phil Noble/Reuters
V zadnjem času je umrlo kar nekaj angleških nogometnih legend, še posebno pa je v petek odjeknilo, da je preminil veliki Jack Charlton. Poslovil se je v 86. letu starosti po dolgi bolezni, z mlajšim bratom Bobbyjem sta seveda krojila zlata leta žogobrca na Otoku. Vso klubsko kariero je preigral v Leeds Unitedu, v reprezentančnem dresu pa je bil član zmagovite Anglije z domačega svetovnega prvenstva leta 1966. Takrat so levi v finalu po podaljšku in v kontroverzni tekmi s 4:2 ugnali Zvezno republiko Nemčijo. Ker je bil tako zvest Leedsu v njegovem uspešnem obdobju, tudi ne preseneča, da je osrednji branilec Jacky Charlton klubski rekorder po številu nastopov, med letoma 1952 in 1973 jih je zbral kar 773. Med trenersko kariero velja predvsem podčrtati, da je bil deset let selektor izbrane vrste Republike Irske. In to nadvse uspešen, nogometaše s smaragdnega otoka je dvakrat popeljal na svetovno, trikrat pa na evropsko prvenstvo. Marsikdaj je, kot najstnik je delal denimo v rudniku, rad priznal, da je bil na športni poti v senci svojega bolj znanega brata Bobbyja, skoraj pa je tudi namesto nogometa izbral poklic policista. »Kot branilec drugim lahko preprečim igro, sam pa ne znam igrati. To zna Bobby,« je znal reči.

Guinness boljši od kokakole

Svojo zmagovito medaljo z mundiala '66 je mož, znan po svoji strasti do ribolova in nošenja angleških čepic, denimo hranil v posodi s premogom poleg kamina. Ko je bil z Irci na sprejemu pri papežu Janezu Pavlu II. v Vatikanu, pa je ob njegovi molitvi zaspal. »Ko sem se prebudil, se mi je zdelo, da mi maha, zato sem vstal in mu odmahal nazaj.« Papež pa je v vzhičenju, ko je videl Jacka Charltona, le izustil: »Pozdravljen, šef. Ničesar se ne more zgoditi boljšega, kot je srečati vas.« Legendaren je bil s skromnostjo in tudi osebnim humorjem. Ko je nekega irskega reprezentanta ujel pri pitju kokakole, ga je podučil: »Le zakaj piješ to sranje? Guinness je boljši in zate primernejši.« Nekdanji član irske vrste in Liverpoola Ray Houghton je ob smrti človeka, znanega po ljubeznivosti in človeški toplini, dejal: »Karakterno je bil večji od samega življenja.« Na Irskem je po svojem ribolovu znal oditi v gostilno na pivo, a ga ni nikoli plačal. Niso mu dovolili, v Republiki Irski je bil bog. Lahko, da je bil Anglež, a je bil tudi častni irski državljan. Irski reprezentantje so se nekoč pred zborom odžejali v eni od gostiln, naslednji dan jim je selektor zagrozil, da jih bo kaznoval. »Le zakaj?« se spominja Mark Lawrenson. »Zato, ker me niste povabili na pivo,« pa je v svojem slogu odgovoril Jack Charlton. 




Deli s prijatelji