Meni, da bi bil lahko dober tudi na kockah

CAMBRILS – Matej Mohorič je lani oblekel dres Meride Bahraina in eksplodiral s sedmimi zmagami, s katerimi je potrkal na vrata najboljših kolesarjev. Letos ga čaka ognjeni krst na severnih klasikah, zatem prvi nastop na rumeni pentlji, septembra pa morda še kapetanska vloga v slovenski reprezentanci.

Sezona 2018 je bila za vas v veliko pogledih prelomna.
»V ekipi so bili zelo zadovoljni s tem, kar sem dosegel. Lahko si le želim, da bi ostal na takšni ravni in morda stopil še višje. Največ rezerv pri sebi vidim v vzdržljivosti na enodnevnih dirkah, lani sem bil nekajkrat malenkost prekratek v zaključku, zmanjkalo mi je goriva nekaj minut prej, kot bi mi ga lahko v idealnih razmerah. Vseeno sem dosegel nekaj lepih rezultatov, in če bom nekoliko boljši v tem pogledu, mi bo še precej lažje.«

Kljub le 24 letom bo to že vaša šesta sezona na najvišji ravni. Se imate za izkušenega kolesarja?
»Do neke mere zagotovo spadam med izkušene, saj je večina kolesarjev, s katerimi dirkam, v pelotonu manj časa kot jaz. Zagotovo pa še nisem veteran, s tistimi, ki so že več kot deset let med profesionalci, se še ne morem primerjati.«

Kakšen program vas čaka letos?
»Sezono bom začel na začetku februarja na etapni dirki po Valencii, zatem me čaka še preizkušnja po Andaluziji in konec februarja gremo še prvič v Belgijo. Tam bom dirkal na tradicionalni uvodni klasiki Kuurne–Bruselj–Kuurne in preizkušnji Omloop Het Nieuwsblad, nato pa se bodo začele prve pomembne dirke zame. V prvi vrsti je to Strade Bianche, kjer bi bil res rad uspešen, verjetno bom v Toskani kapetan ekipe, zagotovo pa bom imel proste roke, da dirkam zase. Zatem prideta na vrsto Tirreno–Adriatico in Milano–Sanremo. Tudi tam si želim biti v ospredju, a ne bom edini kapetan v ekipi. Predvsem na Sanremu bosta v ekipi zagotovo tudi Vincenzo Nibali in Sonny Colbrelli. Potem se vračam v Belgijo, kjer bom nastopil na vseh klasikah do dirke Amstel Gold v Ardenih, glavna pa bo dirka po Flandriji. V načrtu imam, da bom nastopil tudi na dirki Pariz–Roubaix, ki se je najbolj veselim.«

Na belgijskih tlakovcih zmagujejo izkušeni kolesarji, vi pa doslej s severnimi klasikami še nimate izkušenj.
»Letos se želim čim več naučiti in spoznati te dirke. Nisem se še odločil, ali si bom prej ogledal traso Roubaixa, saj menim, da je občutek na kockah povsem drugačen, ko jih prevoziš sam, kot kadar se 200 kolesarjev bori za položaj in je napetost v glavnini izjemna. Dirke na kockah so mi všeč, menim, da bi bil lahko tam dober, če pa se bo izkazalo, da ni tako, je vseeno bolje to spoznati pri 24 letih kot deset let pozneje.«

Je cilj drugega dela sezone še vedno krstni nastop na dirki po Franciji?
»Po klasikah me najprej čaka odmor. Če bom v prvem delu sezone dober, bom verjetno izbran v ekipo za Tour, tako da se bom lahko v miru pripravil za dirko. Prezgodaj je še, da bi napovedovali, kakšna vloga bi me čakala v Franciji. Zagotovo ne bom vozil na skupno razvrstitev, v vlogi pomočnika bom, upam pa, da bom v kakšni etapi dobil priložnost tudi za lov na zmago.«

Lani ste s tretjim mestom na dirki po Sloveniji navdušili gledalce, vas lahko vnovič pričakujemo na domači pentlji?
»Za zdaj je nimam v načrtu, ker se križa s pripravami za dirko po Franciji, bomo pa videli, kako se bo sezona razvijala.«

Eden od vrhuncev sezone bo svetovno prvenstvo v Yorkshiru.
»Tamkajšnja proga mi ustreza, čeprav je zelo dolga in posledično zahtevna. Zavedati pa se moramo, da si je pri 24 letih zelo težko za cilj postaviti dirko, ki je dolga 290 kilometrov, saj enostavno ne moreš biti tako učinkovit kot starejši kolesarji.«