REPREZENTANCA
Kek najmočneje zaupa Oblaku in pokru branilcev
Kako so igrali slovenski nogometaši v prvih tekmah lige narodov? Oktobra bodo najprej obiskali Prištino, tri dni pozneje Kišinjov.
Odpri galerijo
Tudi druga stožiška tekma lige narodov je bila zahtevna. Takole je selektor Matjaž Kek opazoval boj Petra Stojanovića z enim od Moldavcev. FOTO: Jože Suhadolnik
Nogometna Slovenija polemizira o učinku članske reprezentance v tekmah z Grčijo (0:0) in Moldavijo (1:0). Selektor Matjaž Kek je najmočneje zaupal vratarju, četverici nogometašev v obrambi in strelcu edinega gola Damjanu Boharju; ti so na stožiški zelenici preživeli vseh 192 minut igre (94 + 98). Podoba fantov na igrišču je bila skromna, njihov izplen – štiri točke – pa realen.
Jan Oblak (192 minut igre): Kaj bi dal za takšnega vratarja Kekov predhodnik Tomaž Kavčič! Slovenija lahko z njim v vratih igra pogumno in samozavestno, saj vratar Atletica polovi večino nevarnih žog, kar se je potrdilo proti Grkom.
Jure Balkovec (192): Njegovo najmočnejše orožje so prekinitve, v kazenski prostor pošilja uporabne žoge. V igri ni blestel, morda je imel sindrom težkih nog zaradi priprav.
Miha Mevlja (192): Pred leti Zenit zanj ni zaman odštel veliko denarja, prav tako ne spada zaman med standardne člane Sočija v ruskem DP. Slovenija ima vrhunskega štoperja najmanj do konca ciklusa bojev za SP 2022.
Miha Blažič (192): Štoperja sta bila najboljši del ekipe, poznalo se je, da imata v nogah največ tekem. Tudi branilec Ferencvarosa je bil zanesljiv, če odmislimo odbito žogo v tekmi z Grki.
Petar Stojanović (192): Marsikdo bi ga utopil v žlici vode, saj pogosto živcira trenerje in navijače z izleti na tekmečevo polovico. A lasti si del zaslug za edini gol Slovenije.
Damjan Bohar (192): Prekmurec na igrišču spominja na Messija in Agüera, za našo reprezentanco pa je bil v četrtek in nedeljo pomemben kot slovita Argentinca v svojih klubih. Tudi gol je bil posledica njegove dobre forme.
Amedej Vetrih (121): Morda smo pričakovali (pre)več. Najbolje je deloval v prvih 25 minutah tekme z Grčijo, ko je odvzel štiri pomembne žoge.
Nino Kouter (113): Z Grki je okusil vonj po igri v ekipi A, z Moldavijo, ki spada v najnižjo raven (reprezentančnega) nogometa, je bil med najbolj bojevitimi, glasnimi in gibljivimi. Nanj velja še računati.
Saša Živec (99): Težko bi mu bilo očitati pomanjkanje energije, v obeh primerih je po vstopu s klopi prebudil soigralce.
Jasmin Kurtić (98): Najizkušenejši slovenski reprezentant (60 tekem). Med soigralce vnaša občutek varnosti, a le do trenutka, ko pomisli, da je postal desetka.
Miha Zajc (92): Eden najbolj nadarjenih slovenskih nogometašev tega stoletja mora najti klub, v katerem bo redno igral in si povrnil občutek za žogo, saj bo tako koristil tudi reprezentanci.
Jaka Bijol (81): Vsestransko uporaben v zvezni vrsti in napadu, gotovo je velik adut selektorja Keka. Je v letih, ko tudi zanj velja: bolje v slabši klub, kot je CSKA, a redno igrati.
Rajko Rep (55): Nogometaš Hartberga ni najbolje izkoristil svoje priložnosti.
Andraž Šporar (182): Na njegov račun je letelo veliko kritik, saj je deloval odrezan od soigralcev. Z vsako odigrano tekmo v majici Sportinga bodo njegove noge lažje, Ljubljančan pa boljši.
Haris Vučkić (135): Zajetne minutaže ni unovčil, kot bi si želeli navijači, selektor in tudi sam. V dveh tekmah ni pošteno streljal na vrata.
Blaž Kramer (10): V desetih minutah igre je 24-letnik opozoril nase novinarje, ki jim je prikimal tudi Kek. Malokdo je sploh opazil, da se mu je ponudila priložnost in da je ni spremenil v gol.
Matjaž Kek (bilanca 1-1-0): Grkom je prepustil žogo, Moldavcem jo je poskušal skriti s kratkimi podajami (511:308), znal je uspešno prilagoditi taktiko različni kakovosti tekmeca. Oktobra bi moralo biti bolje, saj se bodo vrnili nekateri manjkajoči, septembrski kader bo bogatejši za tri do štiri tekme.
Jan Oblak (192 minut igre): Kaj bi dal za takšnega vratarja Kekov predhodnik Tomaž Kavčič! Slovenija lahko z njim v vratih igra pogumno in samozavestno, saj vratar Atletica polovi večino nevarnih žog, kar se je potrdilo proti Grkom.
Jure Balkovec (192): Njegovo najmočnejše orožje so prekinitve, v kazenski prostor pošilja uporabne žoge. V igri ni blestel, morda je imel sindrom težkih nog zaradi priprav.
Miha Mevlja (192): Pred leti Zenit zanj ni zaman odštel veliko denarja, prav tako ne spada zaman med standardne člane Sočija v ruskem DP. Slovenija ima vrhunskega štoperja najmanj do konca ciklusa bojev za SP 2022.
Miha Blažič (192): Štoperja sta bila najboljši del ekipe, poznalo se je, da imata v nogah največ tekem. Tudi branilec Ferencvarosa je bil zanesljiv, če odmislimo odbito žogo v tekmi z Grki.
Petar Stojanović (192): Marsikdo bi ga utopil v žlici vode, saj pogosto živcira trenerje in navijače z izleti na tekmečevo polovico. A lasti si del zaslug za edini gol Slovenije.
Damjan Bohar (192): Prekmurec na igrišču spominja na Messija in Agüera, za našo reprezentanco pa je bil v četrtek in nedeljo pomemben kot slovita Argentinca v svojih klubih. Tudi gol je bil posledica njegove dobre forme.
Amedej Vetrih (121): Morda smo pričakovali (pre)več. Najbolje je deloval v prvih 25 minutah tekme z Grčijo, ko je odvzel štiri pomembne žoge.
Nino Kouter (113): Z Grki je okusil vonj po igri v ekipi A, z Moldavijo, ki spada v najnižjo raven (reprezentančnega) nogometa, je bil med najbolj bojevitimi, glasnimi in gibljivimi. Nanj velja še računati.
Saša Živec (99): Težko bi mu bilo očitati pomanjkanje energije, v obeh primerih je po vstopu s klopi prebudil soigralce.
Jasmin Kurtić (98): Najizkušenejši slovenski reprezentant (60 tekem). Med soigralce vnaša občutek varnosti, a le do trenutka, ko pomisli, da je postal desetka.
Miha Zajc (92): Eden najbolj nadarjenih slovenskih nogometašev tega stoletja mora najti klub, v katerem bo redno igral in si povrnil občutek za žogo, saj bo tako koristil tudi reprezentanci.
Jaka Bijol (81): Vsestransko uporaben v zvezni vrsti in napadu, gotovo je velik adut selektorja Keka. Je v letih, ko tudi zanj velja: bolje v slabši klub, kot je CSKA, a redno igrati.
Rajko Rep (55): Nogometaš Hartberga ni najbolje izkoristil svoje priložnosti.
Andraž Šporar (182): Na njegov račun je letelo veliko kritik, saj je deloval odrezan od soigralcev. Z vsako odigrano tekmo v majici Sportinga bodo njegove noge lažje, Ljubljančan pa boljši.
Haris Vučkić (135): Zajetne minutaže ni unovčil, kot bi si želeli navijači, selektor in tudi sam. V dveh tekmah ni pošteno streljal na vrata.
Blaž Kramer (10): V desetih minutah igre je 24-letnik opozoril nase novinarje, ki jim je prikimal tudi Kek. Malokdo je sploh opazil, da se mu je ponudila priložnost in da je ni spremenil v gol.
Matjaž Kek (bilanca 1-1-0): Grkom je prepustil žogo, Moldavcem jo je poskušal skriti s kratkimi podajami (511:308), znal je uspešno prilagoditi taktiko različni kakovosti tekmeca. Oktobra bi moralo biti bolje, saj se bodo vrnili nekateri manjkajoči, septembrski kader bo bogatejši za tri do štiri tekme.
