Iz neumnosti se je veliko naučil

LJUBLJANA – Ko bo 23. t. m. v uvodni tekmi drugega dela prvenstva proti Muri v enajsterici Maribora, bo najsrečnejši vijolični igralec Dino Hotić. Po štirih mesecih bo znova poln adrenalina, ki ga je imel 27. oktobra preveč v velikem derbiju proti Olimpiji. Ker je tedaj s hrbta porinil glavnega sodnika Mateja Juga, je 23-letni Ljubljančan predčasno končal jesenski del sezone. V mariborski ekspediciji, ki bo jutri odpotovala na turško riviero v Belek, kjer bodo naslednja dva tedna brusili igro še Olimpija (prišla je včeraj), Celje (tam je od ponedeljka), Mura (potuje jutri), bo Hotić eden od najbolj nabrušenih vijoličnih mož. »Naredil sem neumnost, se iz nje veliko naučil in še bolj sem stisnil zobe. Težko je povedati, kaj me je poneslo, a to je bila izkušnja, ki me je obogatila, naredila zrelejšega in pametnejšega,« se je s pepelom posul do takratnega mrka največje mariborsko odkritje sezone in dotlej prvi strelec. Za po igralski izobrazbi plejmejkerja s prefinjenim občutkom je bil njegovih osem golov nekaj, kar je bilo rezervirano le za strelce, kot so v vijoličnem moštvu Luka Zahović, Jan Mlakar in Marcos Tavares.

»Vem, da bi moral biti prvi asistent. A kdo ne bi bil raje strelec kot podajalec. Gol je gol. Vrhunec v nogometu. Vedno si bom prizadeval, da jih bom zabil čim več,« igralec odličnega tehničnega znanja in prefinjenih potez dobro ve, kaj od njega pričakujejo trener in soigralci.

V Turčiji po formo za gole in podaje

Kjer je Dino končal jesen, želi nadaljevati spomladi. »Odlično formo bi rad ohranil vso sezono.« Mariborčani pozimi niso izgubili nobenega vidnejšega igralca, kar pomeni, da se v moštvu bije izjemna konkurenca za startnih enajst. Prestop Mlakarja v Anglijo je bil znak za druge mlade Mariborčane, da se je z všečnimi igrami mogoče prodati v najmočnejše lige na svetu. »Jan ni govoril ničesar, tudi drugi v klubu niso veliko govorili. Igralci smo osredotočeni na treninge, tekme, druge zadeve urejajo za to odgovorni ljudje v klubu. Šele ko je Mlakar odšel v Anglijo, smo vedeli več,« je razkril utrip iz slačilnice, v kateri je čutiti vonj po dvojni lovoriki. »Je na dosegu nog, ampak ne vemo, kako se bodo odrezali drugi klubi. Vse bo odvisno od nas, če bomo igrali, kot smo sposobni, potem bomo bliže cilju. Ne bo pa lahko, ker je liga zahtevna,« ve, kaj ga čaka do konca junija, nato se bo lahko zazrl tudi v tujino. Dino je tip igralca, ki zaradi svoje nizke rasti in telesne podrejenosti naj ne bi imel sile za najmočnejše lige. Na te očitke samozavestno odgovarja. »Če bo treba, bom še več treniral. Nisem igralec, ki bi se zadovoljil s tem, kar znam in zmorem. Hočem biti še boljši. Zato prihodnost vidim v eni od najmočnejših lig, tudi tekaški Nemčiji ali telesno močnejši Angliji. Prihodnosti ne bo narekoval izključno zaslužek, če bo le mogoče, bom odšel tja, kjer se bom lahko kot igralec še bolj razvijal. Vse lige so zahtevne in vsaka predstavlja velik izziv,« bo vijolična desetica s trdnih tal krenila v drugi del sezone.