Odziv STA

STA: Ukom pred prenehanjem financiranja nelegalno zahteval podatke

Iz STA so sporočili, da je Ukom od agencije zahteval občutljive podatke, ki jih ne bi smel. Ker STA podatkov ni posredovala, je ostala brez financiranja.
Fotografija: FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

S Slovenske tiskovne agencije (STA) sporočajo, da so se zaradi zaustavitve financiranja, ki jo je izvedel Urad Vlade RS za komuniciranje (Ukom), znašli v položaju, ki ogroža zmožnost opravljanja zakonsko predpisane dejavnosti opravljanja javne službe obveščanja.

Kljub temu da so izpolnili vse obveznosti, ki jim jih nalaga pogodba za opravljanje javne službe za leto 2020, STA ni prejela mesečnega nakazila za opravljanje javne službe za oktober. Ukom je zahtevek za izplačilo neutemeljeno zavrnil. STA ni prejela niti plačila za oktobra opravljene storitve, ki jih določa tržna pogodbe z Ukomom, na podlagi katere STA vladnim institucijam in ministrstvom zagotavlja dostop do njenih novinarskih vsebin. Zaradi neizplačevanja je nemoteno delovanje STA ogroženo.


 

STA: Zahteve Ukoma nelegalne


Z odločitvijo Ukoma je bila včeraj seznanjena vlada. Ukom je že od sredine oktobra v seriji dopisov, naslovljenih na direktorja STA in člane nadzornega sveta, zahteval informacije od STA, ki bi jih po zakonu o STA od agencije lahko zahtevala le vlada, so poudarili v STA. 

Ukom je v dopisih zahteval odgovore na vprašanja, povezana z novinarskim delom kolektiva STA, konkretnimi novinarskimi vsebinami in odzivi nanje, kar je v nasprotju z zakonsko zagotovljeno avtonomijo uredništva, so sporočili iz nacionalne tiskovne agencije. 



Ukom je STA pozval tudi, naj dostavi listine in zbirke podatkov, ki se nanašajo na tržno dejavnost agencije. »Ker gre za poslovno občutljive podatke (pogodbe z našimi tržnimi naročniki, višine njihovih mesečnih naročnin, plače vseh zaposlenih in plačila zunanjim sodelavcem), smo v odgovorih na osem dopisov, ki so sledili prvemu, nenehno opozarjali, da morajo biti takšne zahteve v skladu z veljavno zakonodajo, « pojasnjujejo na STA in dodajajo, da letna pogodba za opravljanje javne službe »ne more biti podlaga za vpogled v naše tržne pogodbe, ki niso del javne službe«.

STA sicer s svojim poslovanjem in drugimi informacijami redno seznanja nadzorni svet STA, letna poročila o delovanju agencije obravnavata tudi državni zbor in državni svet, redne pa so tudi zunanje in notranje revizije. Na STA so tudi poudarili, da je državni zbor ob potrjevanju letnih poročil vlado že večkrat pozval k zagotovitvi zadostnega financiranja STA, saj agencija stroške za opravljanje javne službe že več let pokriva s svojimi tržnimi dejavnostmi.
 

Vladna ustavitev financiranja STA je napad na novinarstvo


V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so nad sklepom vlade, s katerim je Slovenski tiskovni agenciji (STA) ustavila izplačila iz državnega proračuna, prav tako pa ne namerava skleniti pogodbe za prihodnje leto, ogorčeni.

»Vsi, ki delamo v medijih, smo tako rekoč dnevno seznanjeni z delom nacionalne tiskovne agencije, ki nudi nujni servis slovenski medijski krajini. Letos se je s servisom STA lahko seznanilo tudi širše občinstvo, saj so veliko vsebin odprli in namenili splošni javnosti, predvsem ko gre za vsebine, povezane z ohranjanjem zdravja v povezavi z aktualno epidemiološko situacijo. Dodatno je STA s svojimi tekstovnimi novicami, videoprenosi novinarskih konferenc in izjav ter radijskim servisom novinarjem v letošnjem letu izdatno olajšala dostop do informacij, ko so morali ti zaradi različnih omejevalnih ukrepov delati na daljavo.
Tako je očitno, da STA izpolnjuje zakonska določila o opravljanju javne službe,« so v DNS poudarili v javnem pismu.



Kot so zapisali, je Ukom kljub temu zavrnil plačilo po veljavni pogodbi, ker da ni dobil odgovora na svoje številne dopise. »Če so bili dopisi pisani v sprenevedavi maniri, kot je bil dopis, vezan na pritiske na odgovorno urednico, ki ga je pred kratkim objavil portal Siol, naj jasno povemo, da so tudi tovrstni dopisi pritisk na novinarsko avtonomijo. Glede na to, da plačilo javne službe za STA ni bilo nikoli do zdaj problem, se sprašujemo, kaj se je torej spremenilo v zadnjem mesecu. Je STA spremenila način dela? Je delala manj? Seveda ne. Se je pa postavila po robu premieru Janezu Janši, ki jih je okarakteriziral za nacionalno sramoto,« so poudarili.
 

To smo videli že na Madžarskem


»Ustanovitelj (Republika Slovenija) je s pogodbo in zakonom dolžan financirati STA. STA je izpolnila svoje pogodbene obveznosti. Izplačilo mesečnega zahtevka oziroma računa nikakor ne more biti odvisno od vsebine poročanja STA, še najmanj poročanja o ustanovitelju, torej državi, ki jo zastopa vlada. Ukom, ki državo v tem postopku zastopa, naj spoštuje uredniško neodvisnost tiskovne agencije. Prepričani smo, da je direktor STA ustanovitelju poslal vse dokumente, ki so v času njegovega večletnega vodenja STA zadoščali kot podlaga za izplačilo sredstev.« Ob tem še opozarjajo, da je večina podatkov o številu objav in primerjavi dolžine objav, ki jih je direktor Ukoma Uroš Urbanija zahteval od direktorja STA Bojana Veselinoviča, javno dostopnih prek iskalnika STA. Do vseh objav lahko dostopajo vsi naročniki javnega servisa. 

Jasno je, da je to še en poskus uničenja nacionalne tiskovne agencije, ki je eden od stebrov kakovostnega in nepristranskega poročanja, kar smo že videli v sosednji Madžarski, so ogorčeni v DNS.

FOTO: Leon Vidic/Delo
FOTO: Leon Vidic/Delo


»Ustavitev financiranja STA s strani vlade razumemo kot neposredni napad na STA in na kakovostno novinarstvo v Sloveniji. S tem so ogrožene plače in preživetje okoli 100 zaposlenih, od tega nekaj več kot 80 novinarjev in fotoreporterjev. To je še posebej nerazumno v času, ko grozi gospodarska kriza in države pomagajo podjetjem ohranjati delovna mesta, ne pa prispevajo k njihovemu ukinjanju. Vlado pozivamo, da nemudoma zagotovi financiranje STA. Novinarje in medije pozivamo, da izkažejo solidarnost z novinarji in drugimi sodelavci STA, katerih plače ogroža pravno nedopustno ravnanje Ukoma in vlade. Koalicijske partnerice pa še enkrat pozivamo, naj premislijo, ali želijo sodelovati pri rušenju demokratičnih temeljev države,« je še zapisal upravni odbor Društva novinarjev Slovenije.
 

Očitna kršitev in brutalen poseg v avtonomijo


V sindikatu novinarjev obsojajo in protestirajo zoper enostransko in zakonsko sporno odločitev vlade, da ustavi financiranje javne službe STA. »Vladni sklep o ukinitvi financiranja javne službe STA je očitna kršitev in brutalni poseg v uzakonjeno institucionalno, uredniško in finančno avtonomijo javnega informacijskega servisa,« so zapisali.

Po oceni Sindikata novinarjev Slovenije je vlada s sklepom o ukinitvi financiranja javne službe presegla svoja pooblastila v zastopanju ustanovitelja STA, ki je Republika Slovenija, in svoj mandat, saj neutemeljeno posega v zakonsko urejen status javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA), s tem pa v dolgoročni perspektivi odreka državljanom pravico do korektnega in neodvisnega informiranja.

Kot so zapisali v sporočilu za javnosti, to pomeni tudi napad trenutno vladajoče koalicije na javni medij, ker ta spoštuje osnovni postulat informiranja javnosti in državljanov, da pod nobenim pogojem ne sme upoštevati vplivov in pogledov, ki bi lahko vplivali na verodostojnost njegovega poročanja ali postal odvisen od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine.

V sindikatu od vlade zato zahtevajo, da sklep prekliče, od državnega zbora pa, da obravnava učinke, ki jih bo odločitev vlade imela na informiranje državljanov in delovanje javne službe.

»Država naj poskrbi za stabilno financiranje zakonsko določenih obveznosti izvajanja javne službe, namesto da povečuje tveganja in negotovost z izrazito kratkoročnimi političnimi potrebami, tudi za ceno uničevanja javnega servisa in verodostojnega obveščanja državljanov,« so še pozvali.
 

Arbitrarna in totalitarna odločitev


Če je eden od razlogov za ukinitev financiranja agencije v tem, da uradu vlade za komuniciranje (Ukom) ni všeč glasbeni intervju, potem je po besedah Marka Milosavljevića z ljubljanske fakultete za družbene vede jasno, da »gre za arbitrarno in totalitarno odločitev.« Izbor glasbenih in drugih intervjujev in vsebin po njegovih besedah namreč ni stvar Ukoma, pač pa uredniške odločitve in ni v ničemer v nasprotju z zakonsko opredeljenimi nalogami STA.

Marko Milosavljević meni, da »gre za arbitrarno in totalitarno odločitev.« FOTO: Leon Vidic/Delo
Marko Milosavljević meni, da »gre za arbitrarno in totalitarno odločitev.« FOTO: Leon Vidic/Delo


Tudi sicer Milosavljević v argumentih Ukoma ne vidi očitka o nezakonitostih. Se je pa po objavi pogovora z raperjem Zlatanom Čordićem - Zlatkom po njegovih besedah začelo »sistematično bombardiranje« z zahtevki po dokumentih. Kot je opozoril, pa je šlo za zahtevke po tako obsežni dokumentaciji, da bi se s takšnim projektom pristojne službe na STA morale ukvarjati vsaj dva meseca.

Obenem se Milosavljević sprašuje, ali je dejansko Ukom naslovnik, ki bi lahko od neodvisne tiskovne agencije zahteval dokumentacijo. Vse to po njegovih besedah navaja na to, da gre za samovoljno potezo, ki jo je vlada morda storila celo iz »maščevalnih motivov« ali »osebnih frustracij.«

Nasploh pa ocenjuje, da STA s svojim delom izpolnjuje zakonsko predpisane obveznosti. Kot je poudaril, po številnih pogovorih z ljudmi iz novinarstva, z direktorji in novinarji drugih medijskih hiš ni niti v enem pogovoru naletel na stališče, da bi STA delovala slabo ali problematično, kaj šele nezakonito, ali da bi bili nezadovoljni z vsebino, aktualnostjo ali celovitostjo medijskih vsebin.
 

Teršek: Ukom nima pooblastil za takšno odločitev


Pravni strokovnjak Andraž Teršek trdi, da Ukom nima pooblastil oziroma možnosti, da »sprejme oblastno odločitev o odtegnitvi financ STA, o finančnem onemogočenju STA«. »Je pa v ustavi člen, celo več členov, zaradi katerih tega ne sme,« je zapisal na svoji spletni strani.

Teršek, ki je bil kratek čas tudi nadzornik STA, je ob tem zapisal zapisal, da v predpisih in listinah, ki določajo družbeni in državni pomen, vlogo ter naloge Urada vlade za komuniciranje (Ukom), »ni dovolila, ni pravice, ne privilegija, ne pooblastila,« da bi lahko ukinil financiranje STA.

Dodaja, da mora država v vlogi lastnika pri odločitvah, ki zadevajo institucije, upoštevati komunikacijsko, vsebinsko in odločevalno vse tiste subjekte, ki imajo status uporabnikov - v primeru STA to pomeni uporabnikov storitev agencije oz. agencijskega servisa.

Andraž Teršek meni, da Ukom za takšno odločitev nima pooblastil. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Andraž Teršek meni, da Ukom za takšno odločitev nima pooblastil. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Država v pravno-formalnem statusu oz. položaju lastnika pa, kot je zapisano v knjigi Komentar Ustave Republike Slovenije, ni skoraj v ničemer primerljiva s statusom lastnika, če je to fizična ali pravna oseba. Oboje je ustavno in pravno neprimerljivo, trdi.

Ob tem je Teršek še dodal, da STA svojo nalogo, vlogo in poslanstvo dobro izpolnjuje. Agencija je utemeljena z načelom neodvisnega in nepristranskega novinarskega obveščanja javnosti, kar tudi počne, trdi. »Odločitev Ukoma, da STA kar lepo in enostavno odvzame finančna sredstva ali bolj točno 'odtegne financiranje', je po svoji naravi ravnanje, o katerem so še nedavno poročali mediji, ko niso poročali o slovenski dnevni politiki in so poročali o Madžarski,« je dodal.
 

Odmevi v Evropi


Ustavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije predstavlja veliko grožnjo medijskemu pluralizmu in medijski svobodi v Sloveniji, je danes opozorila direktorica Evropske zveze novinarjev (EFJ) Renate Schroeder.

Generalni sekretar Evropskega združenja tiskovnih agencij (EANA) pa je o potezi slovenske vlade obvestil evropske tiskovne agencije in opozoril na težke razmere, v katerih se je zaradi ustavitve financiranja znašla STA.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije