NI V NAČRTU ZA 2019
Od Snage letos ne bo brezplačne pomoči
Nič več akcije brezplačnega razdeljevanja komposta.
Odpri galerijo
Kako doma pripraviti kompost? FOTO: Snaga
Narava se je že dodobra prebudila, kar je nadan spravilo številne vrtičkarje. Idealen začetek nove sezone gojenja rastlin, mar ne? Pred tem je treba poskrbeti, da bo zemlja nahranjena, zato smo vprašali na Snago, ali bo podjetje tudi letos svojim občanom omogočilo prevzem brezplačnega komposta. »Akcije brezplačnega razdeljevanja komposta za letos nimamo v načrtu,« nam je sporočila svetovalka direktorja, vodja stikov z javnostjo pri Snagi, Nina Sankovič.
Kompost Rastko, kakor so ga poimenovali, bo zato naprodaj. »V 50-litrskih vrečkah je naprodaj v Centru ponovne uporabe na Povšetovi po ceni 10 evrov za vrečko, v drugi polovici marca pa ga začnemo prodajati tudi v zbirnem centru na Barju (Cesta
dveh cesarjev). Večji porabniki lahko kupijo kompost v razsutem stanju (najmanjša količina je ena tona) na lokaciji RCERO Ljubljana po predhodnem dogovoru s Snagino komercialno službo. Kompost za plačilo lahko tudi pripeljemo na dom,« je dodala.
S 1. marcem Snaga dvignila cene
Po triletnem obdobju nespremenjenih cen se je s 1. marcem 2019 v občinah, kjer deluje Snaga, podražila tudi položnica za ravnanje z odpadki. V povprečju se bo spremenila za 1,65 evra, tako da bo moralo posamezno gospodinjstvo po novem namesto sedanjih 8,20 evra plačati 9,85 evra.
Višje cene storitev je sredi meseca potrdil svet ustanoviteljev javnih podjetij, povezanih v Javni holding Ljubljana. Družbeniki holdinga pa so tedaj podali tudi soglasje k pripojitvi Snage k družbi Voka, s čimer bo nastalo novo javno podjetje Voka Snaga.
Po triletnem obdobju nespremenjenih cen se je s 1. marcem 2019 v občinah, kjer deluje Snaga, podražila tudi položnica za ravnanje z odpadki. V povprečju se bo spremenila za 1,65 evra, tako da bo moralo posamezno gospodinjstvo po novem namesto sedanjih 8,20 evra plačati 9,85 evra.
Višje cene storitev je sredi meseca potrdil svet ustanoviteljev javnih podjetij, povezanih v Javni holding Ljubljana. Družbeniki holdinga pa so tedaj podali tudi soglasje k pripojitvi Snage k družbi Voka, s čimer bo nastalo novo javno podjetje Voka Snaga.
Kompost Rastko, kakor so ga poimenovali, bo zato naprodaj. »V 50-litrskih vrečkah je naprodaj v Centru ponovne uporabe na Povšetovi po ceni 10 evrov za vrečko, v drugi polovici marca pa ga začnemo prodajati tudi v zbirnem centru na Barju (Cesta
Kompost Rastko. FOTO: Snaga
Kaj je Rastko?
»Rastko je kompost prvega kakovostnega razreda, ki ga v RCERO Ljubljana pridelujemo iz ločeno zbranih bioloških odpadkov in zelenega odreza. Je stoodstotno organsko gnojilo in ne vsebuje kaljivih semen plevela, zato je zelo primeren za presajanje lončnic, pripravo vrtov in zasajanje dreves.«Kako kompost narediti doma?
Hišni kompostnik mora imeti neposredni stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna količina kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) med seboj vedno mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je treba takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo podgan ali ptičev. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50 do 60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Po približno šestih mesecih oziroma ko je hišni kompostnik poln, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami od 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.
V zaključenem procesu kompostiranja nastane humus, ki v prsti deluje kot vpojna goba. Ta v deževnih dneh vpija vodo in jo sprošča v času suše. Humus zelo izboljša tako peščeno kot ilovnato prst in jo varuje pred izsušitvijo ter erozijo. Značilnost humusa je tudi ta, da »ozdravi« prst, saj je ta, če je obogatena s humusom, manj podvržena škodi, ki jo povzročajo bolezni in insekti. Humus je temen, zato zbere več sončne svetlobe in tako prispeva k podaljšanju sezone rasti.
Hišni kompostnik mora imeti neposredni stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna količina kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) med seboj vedno mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je treba takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo podgan ali ptičev. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50 do 60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Po približno šestih mesecih oziroma ko je hišni kompostnik poln, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami od 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.
V zaključenem procesu kompostiranja nastane humus, ki v prsti deluje kot vpojna goba. Ta v deževnih dneh vpija vodo in jo sprošča v času suše. Humus zelo izboljša tako peščeno kot ilovnato prst in jo varuje pred izsušitvijo ter erozijo. Značilnost humusa je tudi ta, da »ozdravi« prst, saj je ta, če je obogatena s humusom, manj podvržena škodi, ki jo povzročajo bolezni in insekti. Humus je temen, zato zbere več sončne svetlobe in tako prispeva k podaljšanju sezone rasti.
