Če naredite to napako, hitro ukrepajte

LJUBLJANA – Pri plačevanju položnic ali pa nakazovanju denarja na račune je treba biti zelo pazljiv. Ena napačno vpisana številka nas lahko hitro udari po denarnici. Kakšne možnosti imate, če ste na TRR nakazali prevelik znesek (npr. večji znesek, kot je na položnici) ali pa ste znesek pomotoma nakazali na napačen račun?
 
V Abanki pravijo, da je v takšnih primerih možnih več načinov reševanja nastale napake plačnika:
– Včasih prejemniki, ki prejmejo denar, ki ga ne pričakujejo, že sami vrnejo nazaj na TRR plačnika isti ali naslednji dan.
– Če je nakazan previsok znesek na podlagi UPN, lahko prejemnik razliko vrne ali evidentira kot dobropis in upošteva pri obračunu (UPN) za naslednji mesec.
– Če je nakazilo izvršeno na napačen TRR, lahko plačnik pri banki naroči, da banka pošlje zahtevek za vračilo izvršenega plačila. V tem primeru je vračilo sredstev odvisno od soglasja prejemnika sredstev oziroma možnosti vračila sredstev (npr. na TRR evidentirane neporavnane obveznosti, izvršbe, razpoložljivo stanje …)  
 
Če gre za napačno nakazilo na TRR pravne osebe, podjetnika ali društva z računom pri banki v Sloveniji, so vsi podatki o imetnikih TRR jasno dostopni na spletni strani Ajpesa, informacije pa lahko stranke dobijo tudi pri banki. Če gre za račun fizične osebe, plačniku banka ne razkrije podatkov o imetnika računa. V primeru, da pride napačno nakazilo v dobro TRR fizične osebe na Abanko, o zahtevku za vračilo, ki ga prejmejo prek banke plačnika ali v nekaterih primerih direktno od plačnika, obvestijo prejemnika. Če se prejemnik z vračilom strinja, se plačniku izvede vračilo nazaj na TRR.
 
Zahtevkov za odpoklic izvršenega plačila v Abanki nimajo veliko, največ dva mesečno. To stranke uporabijo, ko denar res nakažejo na napačen TRR. Več pa imajo primerov reklamacij, ko stranka plača previsok znesek ali pa ponovno plača nalog, ki ga je že poravnala. Najpogosteje je to ponovno plačilo že plačanega naloga UPN. V takih primerih stranki svetujejo, da se obrne direktno na prejemnika, saj gre tu za plačila, ki se izvajajo vsak mesec (npr. telefon; vodarina …).

Kontakt z banko prejemnika 

V NLB poudarjajo, da v takšnih primerih banka na zahtevo stranke na banko prejemnika »zmotnega/previsokega nakazila« posreduje preklic oz. zahtevek za vračilo sredstev. Banka prejemnika kontaktira s svojo stranko glede previsoko nakazanega zneska ali vračila sredstev, od odločitve prejemnika pa je odvisno, ali se bo z vračilom strinjal. V teh primerih ni nikakršnih zakonskih podlag, da bi banka ta sredstva lahko brez soglasja prejemnika vrnila. V primeru neuspešnega preklica/vračila sredstev se stranka obrne na konkretno podjetje, posameznika/prejemnika, ki mu je plačilo nakazala, in se medsebojno dogovorita bodisi za dobropis ali vračilo.
 
V zakona o varovanju osebnih podatkov so natančno določeni primeri, ko lahko tretja oseba pridobi podatke o imetniku računa iz registra transakcijskih računov, kamor pa primer nakazila napačnemu prejemniku ne sodi. Zato banke v teh primerih ne morejo posredovati podatkov o imetniku TRR, lahko pa posredujejo zahtevek za vračilo banki prejemnika.

Furs vas bo pustil pri miru 

Ob uspešno vrnjenem znesku pa se pojavi vprašanje, ali bi lahko davčna uprava takšen znesek štela kot zaslužek? Pri Fursu odgovarjajo, da vračilo previsokega oz. pomotnega nakazila ne pomeni dohodka po 18. členu ZDoh-2 in zato fizična oseba o napaki pri nakazilu ni dolžna obvestiti Fursa niti vložiti napovedi. Ob tem pa opozarjajo, da ima davčni organ možnost izvedbe davčnega nadzora nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o obdavčenju in zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZdavP-2) v skladu z VIII. poglavjem ZDavP-2.

Prejemnik dolžan obvestiti nakazitelja

Če npr. na cesti najdete denar ali pa na bankomatu nekdo pred vami pozabi denar, ste ta denar dolžni vrniti. Ali je tako tudi, če prejmete prevelik znesek denarja ali pa ste napačen prejemnik nakazanega zneska? »Če nekdo neupravičeno prejme nakazilo na svoj transakcijski račun oziroma prejme večje nakazilo, kot bi moral, je o tem dolžan obvestiti nakazitelja, banko ali policijo, saj je prejel znesek, do katerega ni upravičen. V nasprotnem primeru gre lahko za kaznivo dejanje zatajitve po petem odstavku 208. členu KZ, ki se preganja na predlog oškodovanca,« odgovarja odvetnica Jasna Zakonjšek.
 
Če posameznik pomotoma nakaže prevelik znesek na transakcijski račun oziroma nakaže znesek na napačen transakcijski račun, je tako nakazilo brez pravne podlage. Zaradi takšnega nakazila je posameznik neupravičeno prikrajšan, prejemnik nakazila pa neupravičeno obogaten. Skladno s 190. členom obligacijskega zakonika ima posameznik na voljo zahtevek zaradi neupravičene obogatitve, kar pomeni, da lahko od prejemnika zahteva vrnitev tako nakazanega denarnega zneska. Če prejemnik takega zneska ne želi vrniti, ga lahko posameznik prijavi policiji, saj gre lahko za kaznivo dejanje zatajitve po petem odstavku 208. člena KZ.