FORZICIJA
Živo rumeni grm za pomladne dni
Spomladi, ko komaj čakamo, da začnejo rastline odganjati, nas med prvimi cvetovi razveseljuje živo rumena fozicija; ta nezahteven grm lahko razmnožujemo s potaknjenci, pozimi ali takoj po cvetenju.
Odpri galerijo
Forzicija je med prvimi cvetočimi grmovnicami. FOTO: Guliver/Getty Images
Čeprav letos pri nas nismo okusili prave zime, se zdaj vendarle veselimo in nestrpno pričakujemo prve poganjke in cvetove na zelenjavnem in okrasnem vrtu. Med tistimi, ki se bodo prav kmalu razbohotili v svojem sončno rumenem sijaju, je forzicija, košata grmovnica, ki zraste tudi tri metre in več v višino. Lahko bi rekli, da je forzicija, tako kot zvonček med nežnimi cvetlicami, znanilka pomladi, ki s svojo bogato živo rumeno podobo popestri vrt, pogosto pa jo najdemo tudi v javnih parkih. Zgodi se, da zacveti, še preden skopni sneg.
Je precej nezahtevna rastlina, ki ima najraje dobro odcedna tla. Dobro bo uspevala skorajda kjer koli, najbolje na soncu, a tudi v polsenci ji ne bo hudo. Zato je uporabna za pokritje kakšnih kotičkov v vrtu, ki niso lepi na pogled. Z obrezovanjem jo lahko poljubno oblikujemo, tudi v živo mejo, hkrati pa odstranjevanje starih vej zagotavlja močnejše cvetenje prihodnje leto. Cvetovi so močne rumene barve, sestavljeni iz štirih razprtih cvetnih listov, na poganjkih pa so razvrščeni v šopih ali posamično.
Cveti zgodaj spomladi, še preden požene liste. Ko odcveti, razvije temno zelene suličaste liste, dolge do 10 centimetrov, z rahlo nazobčanim robom. Nato je treba grm obrezati, to je odstraniti stare in šibke poganjke. To je čas, ko lahko naredimo potaknjence, iz katerih bomo vzgojili nove rastline. Če to počnemo spomladi, jih naredimo, še preden grm dobro ozeleni. Izberemo neolesenele veje iz enoletnega lesa, jih odrežemo na 30 ali 40 centimetrov dolžine, osmukamo liste na delu, ki gre v zemljo, to je približno dve tretjini. Potem potaknemo v zemljo. Potaknjence lahko sicer delamo tudi pozimi iz olesenelih vej. Iz potaknjenca v nekaj letih zraste grmiček. Seveda lahko sadike forzicije kupimo v vrtnarski trgovini.
Če želimo vzgojiti živo mejo, sadimo forzicijo na razdalji okoli 30 centimetrov, na gosto živo mejo pa bo treba počakati nekaj let. Poznamo več vrst, po naših parkih prevladujeta dve, pisanolistna, ki raste v višino in je uporabna za žive meje ali drugo oblikovanje, ter plazeča forzicija, ki je bolj primerna za prekrivanje večjih površin, zraste pa le dober meter v višino. Cvetoče veje lahko uporabimo tudi kot rezano cvetje za šopke v vazi. Mlade rastline po potrebi zalivamo, odrasle pa razen rednega obrezovanja skorajda ne potrebujejo posebne nege.
Je precej nezahtevna rastlina, ki ima najraje dobro odcedna tla. Dobro bo uspevala skorajda kjer koli, najbolje na soncu, a tudi v polsenci ji ne bo hudo. Zato je uporabna za pokritje kakšnih kotičkov v vrtu, ki niso lepi na pogled. Z obrezovanjem jo lahko poljubno oblikujemo, tudi v živo mejo, hkrati pa odstranjevanje starih vej zagotavlja močnejše cvetenje prihodnje leto. Cvetovi so močne rumene barve, sestavljeni iz štirih razprtih cvetnih listov, na poganjkih pa so razvrščeni v šopih ali posamično.
Cveti zgodaj spomladi, še preden požene liste. Ko odcveti, razvije temno zelene suličaste liste, dolge do 10 centimetrov, z rahlo nazobčanim robom. Nato je treba grm obrezati, to je odstraniti stare in šibke poganjke. To je čas, ko lahko naredimo potaknjence, iz katerih bomo vzgojili nove rastline. Če to počnemo spomladi, jih naredimo, še preden grm dobro ozeleni. Izberemo neolesenele veje iz enoletnega lesa, jih odrežemo na 30 ali 40 centimetrov dolžine, osmukamo liste na delu, ki gre v zemljo, to je približno dve tretjini. Potem potaknemo v zemljo. Potaknjence lahko sicer delamo tudi pozimi iz olesenelih vej. Iz potaknjenca v nekaj letih zraste grmiček. Seveda lahko sadike forzicije kupimo v vrtnarski trgovini.
Če želimo vzgojiti živo mejo, sadimo forzicijo na razdalji okoli 30 centimetrov, na gosto živo mejo pa bo treba počakati nekaj let. Poznamo več vrst, po naših parkih prevladujeta dve, pisanolistna, ki raste v višino in je uporabna za žive meje ali drugo oblikovanje, ter plazeča forzicija, ki je bolj primerna za prekrivanje večjih površin, zraste pa le dober meter v višino. Cvetoče veje lahko uporabimo tudi kot rezano cvetje za šopke v vazi. Mlade rastline po potrebi zalivamo, odrasle pa razen rednega obrezovanja skorajda ne potrebujejo posebne nege.
