Zabava na prostem: brez balonov ne gre (FOTO)
Bližajo se prvomajski prazniki, ko običajno tudi zamudniki odprejo sezono piknikov in druženja na prostem. Odraslim je že slednje dovolj za sprostitev, mlajši pa bodo potrebovali malce več, da se ne bi prehitro začeli dolgočasiti. Možnosti za igro je na prostem res veliko, kljub temu bomo potrebovali vsaj nekaj pripomočkov, s katerimi se bodo malčki kratkočasili.
Zabavna igra je denimo risanje na balone, zlasti ker ti radi počijo in sprožijo salve smeha. Nakupimo dovolj balonov in jih napihnemo, priskrbimo še flomastre ali druge barve po želji. Če imamo pred seboj skupino otrok, ki radi rišejo in slikajo, naj ustvarjajo po svoje, tistim, ki bi se lahko hitro začeli dolgočasiti, pa določimo temo. Najbolj enostavna so emotikoni, v tem primeru izberemo rumene balone, otroci pa naj jih porišejo s svojimi najljubšimi čustvenčki.
Balone bomo potrebovali tudi za poseben ples, cilj katerega je počiti balone drugega otroka. Napihnemo toliko balonov, kot je sodelujočih, po enega bomo privezali na gleženj vsakega udeleženca. Nato izberemo živahno glasbo, otroci pa naj začno plesati in pri tem poskusijo drugemu stopiti na balon dovolj močno, da bo počil. Zmaga tisti, ki mu uspe ples končati s celim balonom.
Brez balonov ne gre.
Mečemo kroge, vlečemo vrv
Bolj aktivne zamotimo z metanjem krogov, igra je pravzaprav zabavna za celotno družino in skupine odraslih, bomo pa imeli nekoliko več dela s pripravami. Potrebovali bomo dve palici, če se bomo družili ob gozdu, jih poiščemo tam. Zapičimo ju v zemljo približno meter narazen. Doma izdelamo kroge, za kar bomo potrebovali debelejšo vrv, tanka in lahka namreč ne bo prav daleč letela. Zvijemo jo v krog, dotikata naj se le oba konca, ki ju skupaj pritrdimo z močnim lepilnim trakom. Izberemo toliko barv traku, kolikor bo tekmovalnih skupin, in vsaki namenimo vsaj dva kroga, ki si ju bodo člani iste podajali. Na pikniku nato določimo razdaljo, od koder bomo metali kroge in poskušali zadeti v tla zapičeno palico, vsaka skupina svojo. Zmaga tista, ki je bila večkrat uspešna.
Za vlečenje vrvi izberemo čim bolj enakovredne skupine.
Še vedno je zabavno tudi vlečenje vrvi, za kar potrebujemo dovolj dolgo in debelo vrv ter nekaj, s čimer bomo označili sredino, denimo rutko. Nato zberemo tekmovalce, na vsaki polovici vrvi naj jih bo enako število, pazimo, da ne bodo v eni skupini sami fantje, moči približno enakomerno razporedimo, nato v tla pod rutko zarišemo črto in vlečenje se lahko začne. Zmaga tista skupina, ki rutko prva povleče za vsaj deset centimetrov od oznake v svojo smer. Če člani katere od skupin prej popadajo po tleh, avtomatsko izgubijo.
Kos kartona, lahko od odslužene škatle, potrebujemo za tarčo, na katero bodo otroci nato poskušali pritrditi rep. Odločimo se, katero žival bomo izdelali, in temu primerno karton pobarvamo, lahko dodamo še obris glave od zadaj, tarča seveda predstavlja zadnjico. Na sredino narišemo večji krog, nato pa v enakomernih razmikih okrog njega koncentrične kroge, kot bi bila prava tarča. Iz filca, kosa blaga ali barvnega papirja izrežemo rep in tarčo okrasimo. Pred začetkom igre jo pritrdimo na drevo ali steno hiše, na zgornji zunanji del repa prilepimo kos lepilnega traku, otroku zavežemo oči, ga nekajkrat zavrtimo okrog njegove osi ter usmerimo proti tarči. Cilj je, da rep pritrdi čim bližje središču tarče.
Rep je treba zadeti čim bolj na sredino.
