Vročinski stres
V poletnih mesecih se zaradi podnebnih sprememb kažejo vedno večje težave zaradi vročinskega stresa. Stanje tudi v Evropi nakazuje smer povečane toplotne obremenitve, projekcije podnebnih sprememb pa kažejo nadaljnje poslabšanje tudi v najbolj optimističnem scenariju.
Tudi letos vročina ne prizanaša Evropi, temperature so se povzpele krepko čez 40 °C, padel bi lahko evropski rekord iz predlanskega poletja 48,8 °C. Še posebno so obremenjene Italija (Sicilija in Sardinija), Španija, Grčija, Francija in Hrvaška. V Italiji so v nekaterih večjih mestih izdali najvišje opozorilo zaradi izjemne vročine. Zelo vroče je tudi v osrednji Evropi, poletje pa z vročino ne prizanaša niti v Sloveniji. Prvi vročinski val v tem poletju smo imeli med 19. in 23. junijem, drugega med 8. in 12. julijem, tretji je vztrajal od 15. do 19. julija. Dolžina vsakega od treh je bila med 4 in 5 dnevi.
Rastline v vročini
Vročinski stres ima dokazano pomemben negativni vpliv na vse žive organizme. Če so rastline dlje izpostavljene visokim temperaturam, doživijo vročinski stres. Izraz se nanaša na obdobje, v katerem so rastline izpostavljene visokim temperaturam in v katerem lahko začasno ali trajno spremenijo svojo sposobnost normalnega delovanja ali rasti. Nekatere dobro prenašajo nižje temperature, druge so bolj toploljubne. Vse pa imajo svojo temperaturno preživetveno mejo, tako najvišjo kot najnižjo. Večina toploljubnih rastlin v našem toplotnem pasu ima zgornjo mejo pri od 37 do 38 °C. Temperature nad tem območjem, bodisi v zraku ali tleh, podnevi ali ponoči, so škodljive za rastline. Ko temperatura preseže 40 °C, začnejo beljakovine v rastlinskih celicah razpadati. Zaradi tega nastopi temperaturni šok, ki rastline poškoduje. V podrobnejši razlagi je vročinski stres kumulativni učinek vročine in časa, ko je rastlina izpostavljena vročini, ter hitrosti, s katero temperatura narašča.
Simptome vročinskega stresa je težko določiti, ker so podobni tistim, ki jih povzročajo nekatere bolezni ali škodljivci. Poleg tega lahko vročinski in sušni stres povzročita tudi nekatere bolezni rastlin. Najpogosteje se zaradi vročine pojavi zvijanje listov. To je mehanizem, s katerim rastline uravnavajo izgubo vode. Površina lista se skrči, listne reže pa se zaprejo. Drug znak je venenje. Točka venenja se pojavi, ko je na voljo manj vode, kot jo rastlina lahko absorbira, kar povzroči pomanjkanje vodnega tlaka v rastlini. Zaradi vročinskega stresa rastline ovenijo v najbolj vročem obdobju dneva in nato oživijo zvečer ali zjutraj. Pri nekaterih rastlinah je v vročini opazno tudi sušenje robov listov. To je pogosto pri bučah, ki lahko normalno razvijajo plodove, tudi če toplotni stres opeče robove listov.
Zaradi vročinskega stresa številne rastline ali ne cvetijo ali pa odvržejo popke in cvetove. To se pogosto zgodi pri kumarah, bučah in papriki. Med vročinskim valom lahko rastlina daje prednost ohranjanju vitalnih organov pred drugimi organi z manj ključnimi potrebami. Veliko plodov v ekstremni vročini in močnem sevanju dobi opekline, običajno na strani, ki je neposredno obrnjena proti soncu. Sončne opekline se lahko pokažejo na plodovih kot razbarvanje, vodne lise, mehurji ali čvrste vdrte lise na površini, pa tudi v izsušenem plodu. Ob vročini in močnem sončnem sevanju se pospešita fotosinteza in transpiracija. Preusmeritev vode in kalcija iz plodov v liste povzroči gnilobo na koncu cvetov opazno kot temen, voden madež na plodu.
Zaščitni ukrepi
Četudi so skozi tisočletja rastline razvile samozaščitne mehanizme za branjenje pred visokimi temperaturami, pa večina vrtnin na naših vrtovih ne prenaša dobro novih vročinskih rekordov. Z nekaj preprostimi zaščitnimi ukrepi lahko vrt zaščitimo pred vročino. Zelenjavni vrt z mešanim posevkom lahko pomaga, da večje rastline, ki so bolj tolerantne na vročino (npr. paradižnik), ščitijo svoje manjše sosede, denimo solate ali kolerabice. Za dobro sožitje skrbijo paprike ali jajčevci, ki imajo radi vročino, v njihovem zavetju pa se dobro počutijo por, zelje ali ohrovt.
Zelenjavni vrt z mešanim posevkom lahko pomaga, da večje rastline, ki so bolj tolerantne za vročino, ščitijo svoje manjše sosede.
Zelo uporabne so tudi mreže za senčenje, ki filtrirajo sončne žarke in preprečujejo ožige na rastlinah. Napeta mreža čez ogrodje v vrtu omogoča ustrezno kroženje zraka. Najbolj naravna in najboljša pijača za vse vrtne rastline je deževnica, saj je manj trda od vode iz pipe. Če nimamo načina za zajem deževnice, je najbolje, da nekaj ur pred zalivanjem napolnimo zalivalko ali sod z vodo iz pipe: tako se lahko delno ogreje.
Optimalni čas za zalivanje je zjutraj. Tla so še vedno hladna in vlažna od jutranje rose. Rastlina se bo lahko hitro posušila, od rose mokra tla pa bodo dobro vsrkala dodatno vodo. Če bi rastline zalivali opoldne, bi lahko njihovi listi na vročini dobili ožige, ob večernem zalivanju pa bi rastlina lahko ostala mokra, zaradi česar bi prišlo do nevarnosti hitrejšega razširjanja glivičnih obolenj. Pomembno je tudi, da so tla prekrita s plastjo zastirke, ki zaščiti tla in rastline pred izsušitvijo. Za zastiranje so primerni različni materiali, ki jih najdemo tudi na vrtu: pokošena trava, bio ostanki z vrta, slama.
Optimalni čas za zalivanje je zjutraj.
