V množici ga ne zgrešite: to je Hyundai bayon (FOTO)

Avtomobilski proizvajalci so pogosto predvidljivo dolgočasni. Ker so zaznali oziroma sami spodbudili rastoč trend športnih terencev oziroma križancev, jih zdaj še kar množijo in pričakujejo, da se jih ljudje ne bodo naveličali. Zlasti v razredu t. i. manjših suvov je zdaj že gneča, nedavno pa jo je povečal še Hyundaiev model bayon. No, ni le še eden v komaj pregledni množici, ima vsaj kako zanimivo lastnost.

Baskovsko ime

Hyundai ideje za svoje avtomobile rad jemlje v zemljepisnih imenih. Če je kona dobila ime po delu Havajev, ga je bayon menda po očarljivem mestu Bayonne v francoski Baskiji.

Armaturna plošča v znanem slogu znamke, a tokrat z veliko trde plastike.

Ime bayon si hitro zapomnimo, tako kot hitro pritegne pogled pojava tega križanca – korejski proizvajalec je znova pokazal, da zna pripraviti veliko bolj zanimivo obliko od marsikaterega evropskega tekmeca. Bayon je poln ostrih linij, pa vendar teh ni preveč, kakršen je občutek pri podobno velikem hišnem tekmecu koni.

Dobra ergonomija

Če sta ime in zunanja podoba za petico, znotraj ni tako. Ko sedete v kabino, hitro opazite nekaj slabših, bolj trdih plastičnih delov kot v koni, varčevanje je vidno na prvi pogled.

Če vas trda plastika ne moti, tako kot ne to, da ima bayon še vzvod ročne zavore stare šole, pa velja, da je ergonomija zelo dobra. Sredinski zaslon je kar velik, a se ne zdi moteč, večfunkcijski sistem zna slovensko. Veliko različnih podatkov je še za volanskim obročem, morda bi bila lahko grafika za odtenek večja.

Je pa zato dobro pripravljen odlagalni prostor za brezstično polnjenje pametnega telefona. Sprednja sedeža sta udobna in dovolj široka, pomembno je, da je glede na zunanje mere (417 cm) precej zračno tudi v drugi vrsti, prav tako je presenetljivo prostoren prtljažnik.

Odziven trivaljnik

Pod dnom prtljažnika je še nekaj prostora, ki pa ga deloma omejuje dodatna baterija blagega hibridnega pogona. Ta pomaga litrskemu bencinskemu motorju z močjo 88 kW (120 KM). Gre za odziven trivaljnik, s katerim bayon ni nikakršen počasne, ima prepoznavni zvok, ki je ob pospeševanju sicer že blizu pretirane glasnosti, a slednje ni prehudo.

Zelo dobro z njim sodeluje sedemstopenjski robotizirani samodejni menjalnik. Le sem in tja ga pri speljevanju začutite, sicer pa ne veste, da ga imate, kar je odlično. Škoda le, da nima tipke »auto hold«, da bi ob ustavitvi brez pritiskanja na zavoro stal na mestu.

Prenos gre pri bayonu na sprednji kolesi, drugače kot pri koni tu ni možnosti štirikolesnega pogona. Hibridna pogonska rešitev naj bi bila simbol varčnosti – porabo nam je ob res mirni nogi in izbiri ekonomičnega načina vožnje še v hladnem delu leta in z zimskimi pnevmatikami uspelo spustiti malce pod 6 litrov, sicer je lahko tudi liter višja.

Prtljažnik je presenetljivo prostoren.

To je v redu, a ni nekaj, o čemer bi pisali spomine, in treba je povedati, da podobno troši tudi kak malce starejši bencinski manjši hyundai, čeprav nima tako zveneče tehnike.

Vzmetenje je zelo dobro, vodljivost solidna. Veliko je bilo vsaj v testnem primerku dobro delujočih in po večini koristnih asistenčnih varnostnih sistemov, vključno z zelo naprednim radarskim tempomatom. Tudi v tem primeru me je motilo, da se je treba sistem uravnavanja vožnje med smernimi črtami, ki mi ni všeč, po vsakem zagonu na novo izklopiti.