LJUBLJENČKI
Tudi psi in mačke se znojijo
Tako kot ljudem jim znojenje omogoča hlajenje telesa; žleze znojnice so pri nas drugod kot pri psih in tudi količinsko jih imamo več.
Odpri galerijo
Znojenje je nujno za hlajenje telesa, ki bi se sicer v vročini pregrelo. Tako iz organizma izločamo tekočino, zato jo moramo nadomeščati. Zdrav organizem sam regulira vnos vode, zato je še posebno pomembno, da imajo psi v toplih mesecih ves čas na voljo dovolj pitne vode. Poleg klasičnega znojenja se psi in mačke hladijo s pomočjo sopenja, torej dihanja z odprtim gobcem, iz katerega moli dolg jezik.
Žleze znojnice pri živalih niso po koži in pod pazduho, pač pa le na blazinicah, pa še to v manjšem številu. Ker je v vročih dneh to premajhna površina za uspešno hlajenje telesa, se aktivira naslednji mehanizem, ki omogoča izmenjavo toplega s hladnim zrakom in povzroči izhlapevanje manjše količine vode: to je sopenje, globoko in glasno dihanje z odprtim gobčkom in dolgim jezikom, ki visi iz gobca.
Tudi pri mačkah ga je mogoče opaziti, kadar jim je zelo vroče ali so v hudem stresu. Dlaka postane nekoliko bolj poležana, da ne zadržuje toplote. Na vseh oddaljenih delih telesa se razširijo žile in tako pripomorejo k oddajanju toplote – to je enako kot pri ljudeh.
Ali pes, ki se poti, dobi vonj? To je kar pogosto vprašanje v ambulanti. Pes, ki se poti, dobi na blazinicah malo drugačen vonj, vendar se to v njegovi bližini ne vonja. Ali mora kuža, ki pije morsko vodo, dobiti še svežo iz posode? Niti to ni redko vprašanje. Morska voda je sploh zelo problematična za pitje; ob prvem stiku z njo veliko psov dobi drisko in lahko bruha, tisti, ki jim lastniki pustijo pitje, pa se lahko zastrupijo in zelo hudo dehidrirajo.
Če se nam zgodi kaj takšnega, moramo takoj do veterinarja, saj je stanje lahko usodno. Tudi pitje mlakuž in starih postanih vod ni idealno; vedeti moramo, da pes lahko dobi drisko, nemalokrat pa tudi bruha. Poskrbeti moramo torej za svežo vodo, ki jo ima kuža ves čas na voljo. V trgovinah za male živali najdemo prenosljive zložljive posodice, ki jih lahko spravimo v žep.
Me mora skrbeti, če je pes/mačka popil dovolj vode glede na vročino? Kot sem že omenila, zdrav organizem sam nadzira izločanje in vnos vode. Če ima vodo na voljo, bo lahko pil, če bo žejen. Kadar že prej opazimo povečano pitje in uriniranje, ki bi lahko kazalo na katero bolezensko stanje, pa se je priporočljivo posvetovati z veterinarjem, saj ni nujno, da bo psu uspelo zaužiti dovolj tekočine.
Kratkogobčne pasme, ki imajo, kot že ime pove, kratke gobčke in kratke dihalne poti, denimo angleški buldog, bokser, mops, boston terier, francoski buldog, so še posebno problematične v hudi vročini. Ker je v dihalih več tkiva na krajši površini, lahko pride do slabše izmenjave zraka in otekanja tkiva zaradi večje obremenjenosti. Pri njih nemalokrat vidimo dušenje in smo res pozorni v vročini, če opazimo težje dihanje, pa se takoj napotimo k veterinarju.
*Anja Paternost je dr. vet. med. iz Veterinarske ambulante JANG, Novo mesto, tel.: 07/3341-080, www.jangvet.si
Kje in kako?
Žleze znojnice pri živalih niso po koži in pod pazduho, pač pa le na blazinicah, pa še to v manjšem številu. Ker je v vročih dneh to premajhna površina za uspešno hlajenje telesa, se aktivira naslednji mehanizem, ki omogoča izmenjavo toplega s hladnim zrakom in povzroči izhlapevanje manjše količine vode: to je sopenje, globoko in glasno dihanje z odprtim gobčkom in dolgim jezikom, ki visi iz gobca.
Psi imajo žleze znojnice samo na blazinicah.
Tudi pri mačkah ga je mogoče opaziti, kadar jim je zelo vroče ali so v hudem stresu. Dlaka postane nekoliko bolj poležana, da ne zadržuje toplote. Na vseh oddaljenih delih telesa se razširijo žile in tako pripomorejo k oddajanju toplote – to je enako kot pri ljudeh.
Pogosta vprašanja
Ali pes, ki se poti, dobi vonj? To je kar pogosto vprašanje v ambulanti. Pes, ki se poti, dobi na blazinicah malo drugačen vonj, vendar se to v njegovi bližini ne vonja. Ali mora kuža, ki pije morsko vodo, dobiti še svežo iz posode? Niti to ni redko vprašanje. Morska voda je sploh zelo problematična za pitje; ob prvem stiku z njo veliko psov dobi drisko in lahko bruha, tisti, ki jim lastniki pustijo pitje, pa se lahko zastrupijo in zelo hudo dehidrirajo.
Če se nam zgodi kaj takšnega, moramo takoj do veterinarja, saj je stanje lahko usodno. Tudi pitje mlakuž in starih postanih vod ni idealno; vedeti moramo, da pes lahko dobi drisko, nemalokrat pa tudi bruha. Poskrbeti moramo torej za svežo vodo, ki jo ima kuža ves čas na voljo. V trgovinah za male živali najdemo prenosljive zložljive posodice, ki jih lahko spravimo v žep.
Kratkogobčne pasmeDihanje z odprtim gobčkom je znak hlajenja. Pri buldogih, mopsih in drugih kratkogobčnih psih smo še posebno pozorni na vročino in dovolj velik vnos tekočine. Če opazimo težje dihanje, se raje takoj napotimo k veterinarju.
Me mora skrbeti, če je pes/mačka popil dovolj vode glede na vročino? Kot sem že omenila, zdrav organizem sam nadzira izločanje in vnos vode. Če ima vodo na voljo, bo lahko pil, če bo žejen. Kadar že prej opazimo povečano pitje in uriniranje, ki bi lahko kazalo na katero bolezensko stanje, pa se je priporočljivo posvetovati z veterinarjem, saj ni nujno, da bo psu uspelo zaužiti dovolj tekočine.
Previdnost pri kratkogobčnih
Kratkogobčne pasme, ki imajo, kot že ime pove, kratke gobčke in kratke dihalne poti, denimo angleški buldog, bokser, mops, boston terier, francoski buldog, so še posebno problematične v hudi vročini. Ker je v dihalih več tkiva na krajši površini, lahko pride do slabše izmenjave zraka in otekanja tkiva zaradi večje obremenjenosti. Pri njih nemalokrat vidimo dušenje in smo res pozorni v vročini, če opazimo težje dihanje, pa se takoj napotimo k veterinarju.
*Anja Paternost je dr. vet. med. iz Veterinarske ambulante JANG, Novo mesto, tel.: 07/3341-080, www.jangvet.si