TURISTIČNA TRIBUNA
Slovensko morje pod nami (FOTO)
Slavnik je zanimiv vrh, mogočen in osamljen se dviga nad Primorsko.
Odpri galerijo
Visok je 1028 metrov. Fotografije: Janez Mihovec
V trenutku, ko se povzpnemo na Kraški rob, se svet čudežno spremeni. Nič več nežnih potez obmorskih krajev. Nobenih oljk, figovcev in drugega sredozemskega rastja, ki tako dobro uspeva na flišnih tleh. Kraški rob je že del Dinarskega gorstva in kraški svet je sestavljen iz grobega in nerodovitnega apnenca. Svet postane bistveno trši. Namesto sadovnjakov kraški gozd, namesto rodovitne zemlje ostro kamenje.
V Kozini zapustimo avtocesto in se usmerimo do vasi Podgorje. Pot nas vodi po planoti Kraškega roba. Vsepovsod raste gozd, le tu in tam opazimo kakšen travnik v zaraščanju. V bližini vasi Črnotiče na nizkem griču zagledamo cerkvico Marije Snežne. Zrasla je na kraju starodavnega gradišča, ki so ga v železni dobi zgradili Iliri, v srednjem veku pa je bil predelan v protiturški tabor. Okoli cerkvice še danes najdemo orjaške količine skalovja, del nekdanjega obzidja, ki je bilo zgrajeno samostoječe, brez vezave z malto.
V vasi zavijemo mimo kapelice strmo v hrib. Asfaltirana cesta se konča tako rekoč po nekaj korakih in zdaj smo v kraškem svetu. To je še prav posebno očitno na poti, ki je polna kamenja, in naše napredovanje je v bistvu poskakovanje s kamna na kamen.
Dobro uro gre tako in razgleda tako rekoč ni. Ves čas smo v gostem gozdu hrasta in bora. Potem pa nenadoma sprememba. Na višini 900 metrov se strnjen gozd konča in kar naenkrat stopimo na golo planjavo. Pred nami je še 20 minut hoje. Prav na vrhu Slavnika, na višini 1028 m, stoji planinska koča, ki je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. Oziroma je bila do časov nove realnosti. Le nekaj metrov stran pa še manjši stebrič, na katerem so označeni sosednji vrhovi. Pomanjkanje razgleda med potjo na vrhu namreč preide v svoje nasprotje, kajti Slavnik je najvišji vrh daleč naokoli. Najbolj seveda pritegne pogled na zahod. Tik pod nami je celotno slovensko morje, od Trsta pa do Piranskega zaliva. Nad morjem pa se v daljavi dvigajo Dolomiti. Na severozahodu se dviga Kras, na vzhodu pa nam pogled pritegneta Snežnik in Učka. Proti severu se ob dnevih z dobro vidljivostjo vidi prav do Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp.
Zaradi botaničnih posebnosti je območje Slavnika zavarovano kot naravni spomenik in v zgodnjem poletju je sprehod po neskončnih planjavah gorskega cvetja prečudovit.
V Kozini zapustimo avtocesto in se usmerimo do vasi Podgorje. Pot nas vodi po planoti Kraškega roba. Vsepovsod raste gozd, le tu in tam opazimo kakšen travnik v zaraščanju. V bližini vasi Črnotiče na nizkem griču zagledamo cerkvico Marije Snežne. Zrasla je na kraju starodavnega gradišča, ki so ga v železni dobi zgradili Iliri, v srednjem veku pa je bil predelan v protiturški tabor. Okoli cerkvice še danes najdemo orjaške količine skalovja, del nekdanjega obzidja, ki je bilo zgrajeno samostoječe, brez vezave z malto.
Tumova koča.
V vasi zavijemo mimo kapelice strmo v hrib. Asfaltirana cesta se konča tako rekoč po nekaj korakih in zdaj smo v kraškem svetu. To je še prav posebno očitno na poti, ki je polna kamenja, in naše napredovanje je v bistvu poskakovanje s kamna na kamen.
V Kozini zapustimo avtocesto in se usmerimo do vasi Podgorje.
Dobro uro gre tako in razgleda tako rekoč ni. Ves čas smo v gostem gozdu hrasta in bora. Potem pa nenadoma sprememba. Na višini 900 metrov se strnjen gozd konča in kar naenkrat stopimo na golo planjavo. Pred nami je še 20 minut hoje. Prav na vrhu Slavnika, na višini 1028 m, stoji planinska koča, ki je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. Oziroma je bila do časov nove realnosti. Le nekaj metrov stran pa še manjši stebrič, na katerem so označeni sosednji vrhovi. Pomanjkanje razgleda med potjo na vrhu namreč preide v svoje nasprotje, kajti Slavnik je najvišji vrh daleč naokoli. Najbolj seveda pritegne pogled na zahod. Tik pod nami je celotno slovensko morje, od Trsta pa do Piranskega zaliva. Nad morjem pa se v daljavi dvigajo Dolomiti. Na severozahodu se dviga Kras, na vzhodu pa nam pogled pritegneta Snežnik in Učka. Proti severu se ob dnevih z dobro vidljivostjo vidi prav do Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp.
Visok je 1028 metrov. Fotografije: Janez Mihovec
Zaradi botaničnih posebnosti je območje Slavnika zavarovano kot naravni spomenik in v zgodnjem poletju je sprehod po neskončnih planjavah gorskega cvetja prečudovit.
