Nissanov novi športni terenec: nerazburljiva podoba, zanimiv pogon

X-trail je Nissanov športni terenec z veliko zgodovine. Vselej je bil to dokaj robusten avtomobil, ki ga je uspešno premikal predvsem dizelski pogon, v tokratni, sedmi generaciji pa je vse drugače. Dizla ni več, pogon je bodisi bencinski bodisi hibridni, ki je svojska kombinacija električnega in bencinskega pogona. Zadnjega smo vozili tokrat.

Postavno, a ne prezajetno

Če je Nissanu do te generacije uspelo prodati kar sedem milijonov x-trailov, prav gotovo še kar nekaj kupcev namerava pridobiti tudi z novo izdajo. Na cesti deluje postavno, a vendarle na prezajetno, 467 centimetrov dolžine je še dokaj zmerna mera. S kombinacijo različnih luči in maske bolj izstopa spredaj kot zadaj, je pa to avtomobil, ki kot celota deluje precej umirjeno, iz množice ne izstopa, kar ni nujno slabo.

Deluje umirjeno, z dolžino 4,7 metra še ni prevelik. FOTO: Gašper Boncelj

V notranjosti je prostoren, sprednja potnika bosta cenila res kakovostna sedeža. V drugi vrsti mu v dobro štejem vzdolžni pomik klopi in nastavljiv kot naslonjala. Žal se klop zlaga le v razmerju 60/40 in ne 40/20/40, se pa zato ob zlaganju podre v dno, ki je poravnano s prtljažnikom. Armaturna plošča na prvi pogled ni zadnji krik mode, kar pa je dobro, saj je ergonomsko ugodna kombinacija digitalnosti ter klasičnih gumbov in kolesc. Kar zadeva uporabljene materiale, je armaturna plošča izvedena dokaj kvalitetno, so pa okoli sredinskega zaslona uporabili preveč črne, v močni svetlobi svetleče se plastike, na kateri se poznajo odtisi.

Dizla ni več, toda ...

Kot rečeno, je to model, ki si ga nekoč drugače kot z dizelskim pogonom skoraj nismo mogli predstavljati. Dizla ni več, je pa tu svojska kombinacija bencinskega in električnega pogona. Bencinski turbo motor s prostornino 1,5 litra ter spremenljivo geometrijo deluje kot generator za ustvarjanje električne energije, ki jo potrebujeta pogonska električna motorja. Testni primerek je imel močnejši elektromotor za sprednji kolesi, drugega za zadnji par (sistemska moč je 157 kW). Torej štirikolesni pogon (e-4orce), ki v slabih, zimskih razmerah pride še kako prav.

V praksi se vse skupaj kaže v zelo mirnem delovanju, drugače kot pri drugih hibridnih pogonih tu ne čutite nekih preklopov. Speljuje in pospešuje tiho in dovolj odločno, nekako oddaljeno slišimo, kadar deluje bencinski »proizvajalec« potrebne električne energije. Z mesta do 100 km/h v tej pogonski izvedbi x-trail pospeši v dobrih sedmih sekundah, največja hitrost je 180 km/h.

Armaturna plošča na srečo ni preveč digitalna. Malce moti črna plastika. FOTO: Gašper Boncelj

Kar spodobna poraba

Poraba morda ni bila revolucionarno majhna, a vendarle za »takšen kos avtomobila« ugodna, na testu okoli 6,5 litra na 100 kilometrov. Če vozite zelo umirjeno, se približa šestim litrom. Podvozje je delovalo brez pripomb, udobno in dovolj čvrsto hkrati, korektno natančen je tudi volanski mehanizem, je pa bilo ob srednje močnem zavijanju občasno slišati neko tiho žvižganje, kar je sicer lahko prihajalo iz volanskega sistema ali podvozja oziroma pnevmatik.

Prtljažnik ima dvojno dno, je lepo povečljiv, le da je zadnja klop deljiva le v razmerju 60/40. FOTO: Gašper Boncelj

X-trail in njegov hibridni pogon sta me kar prepričala. Nissan je s tovrstnim pogonom začel že leta 2017 doma na Japonskem, v majhnem modelu note. Zakaj česa takšnega, tako modela kot pogona, ne ponujajo v Evropi, ne morem razumeti. Ali pa bi moral razumeti …