VRTNARJENJE
Kumare za zamudnike
Če smo zamudili spomladansko sajenje ali pa se je pridelek spridil, je julija še čas, da začnemo gojiti to osvežujočo zelenjadnico.
Odpri galerijo
Kumare, ki jih sadimo poleti, bomo obirali še v jesen. FOTO: Guliver/Getty Images
Medtem ko večina vrtičkarjev že pričakuje pridelek kumar, je morda kdo zamudil čas okoli maja, ki je zapovedano najprimernejši za saditev. Morda se je kumar lotila bolezen, so jih napadli škodljivci in se nam obeta slab pridelek? Nič ne de, če pohitimo s setvijo, lahko še sami vzgojimo sadike, lahko pa jih kupimo v vrtnariji, pred nami je še dolgo poletje.
Ker imajo rade toploto, jih posadimo na sončno lego, tla naj bodo dobro pognojena, pozorni bodimo na kalij, dušik in fosfor. Za dober pridelek upoštevajmo kolobar, dobre in slabe sosede ter zlasti potrebo po vlagi. Najbolje jih je saditi v vrsti in jim namestiti oporo, tako se ne bodo nekontrolirano razraščale in zavzemale preveč prostora, poleg tega jih je ob opori mnogo lažje negovati. Plodovi so lepo vidni, tako da jih je lažje nabirati, pa še manj je verjetno, da jih bodo napadle bolezni. Niti umazane ne bodo, kot če bi ležale na tleh.
Kolobar je zelo pomemben, na isti predel jih lahko sadimo šele vsaka štiri leta, poleg tega so slab predhodnik kapusnice. Dobro bodo uspevale za stročnicami, peso in porom. Te rastline so njeni dobri sosedje, poleg njih pa še česen, motovilec, kolerabica, solata, peteršilj, kumina, zelo dobro jim dene družba ognjiča. Nočejo biti v soseski s krompirjem, redkvijo, lubenico, bučami in melonami.
Zapisali smo že, da so zelo žejne, zato je zalivanje ključno, zlasti med cvetenjem. Ob pomanjkanju vlage cvetovi odpadejo, kasneje pa se plodovi slabo razvijajo, lahko celo odmrejo, v najboljšem primeru postanejo grenki. Seveda so občutljive tudi za škodljivce in bolezni, najpogosteje jih napadejo polži, uši in pršice, med boleznimi pa pepelasta in kumarna plesen.
Če se izognemo tegobam, bomo začeli po približno dveh mesecih pobirati plodove. To je najbolje opraviti zjutraj, ko so kumare sveže in hladne. Pazimo, da ne natrgamo stebla, najbolje jih je odrezati s škarjami. Večina se bo strinjala, da so najboljše manjše, zlasti pa morajo biti čvrste in hrustljave. S sprotnim pobiranjem rastlino spodbudimo k tvorjenju novih cvetov in plodov. Najbolje jih je pobrati od dva- do trikrat tedensko, ko obilno rodijo, pa celo vsak dan, če želimo majhne plodove.
Ker imajo rade toploto, jih posadimo na sončno lego, tla naj bodo dobro pognojena, pozorni bodimo na kalij, dušik in fosfor. Za dober pridelek upoštevajmo kolobar, dobre in slabe sosede ter zlasti potrebo po vlagi. Najbolje jih je saditi v vrsti in jim namestiti oporo, tako se ne bodo nekontrolirano razraščale in zavzemale preveč prostora, poleg tega jih je ob opori mnogo lažje negovati. Plodovi so lepo vidni, tako da jih je lažje nabirati, pa še manj je verjetno, da jih bodo napadle bolezni. Niti umazane ne bodo, kot če bi ležale na tleh.
Če rastejo ob opori, jih je lažje negovati in pobirati plodove. FOTO: Guliver/Getty Images
Zapisali smo že, da so zelo žejne, zato je zalivanje ključno, zlasti med cvetenjem. Ob pomanjkanju vlage cvetovi odpadejo, kasneje pa se plodovi slabo razvijajo, lahko celo odmrejo, v najboljšem primeru postanejo grenki. Seveda so občutljive tudi za škodljivce in bolezni, najpogosteje jih napadejo polži, uši in pršice, med boleznimi pa pepelasta in kumarna plesen.
Kumare so zelo žejne, zaradi pomanjkanja vode postanejo grenke.
Če se izognemo tegobam, bomo začeli po približno dveh mesecih pobirati plodove. To je najbolje opraviti zjutraj, ko so kumare sveže in hladne. Pazimo, da ne natrgamo stebla, najbolje jih je odrezati s škarjami. Večina se bo strinjala, da so najboljše manjše, zlasti pa morajo biti čvrste in hrustljave. S sprotnim pobiranjem rastlino spodbudimo k tvorjenju novih cvetov in plodov. Najbolje jih je pobrati od dva- do trikrat tedensko, ko obilno rodijo, pa celo vsak dan, če želimo majhne plodove.
