NEVARNOST

Klopi prežijo tudi na hišne ljubljenčke

Pomlad prinaša več časa na prostem, na kar se morajo hišni ljubljenčki postopno pripraviti; ob toplejših dnevih poskrbimo, da so ustrezno hidrirani.
Fotografija: Psi se hladijo z dihanjem in slinjenjem. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Psi se hladijo z dihanjem in slinjenjem. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

Pomlad je tudi uradno tukaj, naša okna bodo odslej pogosteje odprta in več časa bomo preživeli na prostem. Gre za dobrodošlo spremembo, ki bo razveselila celotno družino pa tudi naše hišne ljubljenčke.
Psi se hladijo z dihanjem in slinjenjem. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Psi se hladijo z dihanjem in slinjenjem. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

Tople mesece tudi oni radi preživijo na prostem, večinoma se zabavajo v bolj svobodnem gibanju, a moramo kot odgovorni lastniki poskrbeti za nekaj osnovnih stvari. Predvsem naj bodo vsakodnevne aktivnosti ustrezno stopnjevane, da ne bi bilo poškodb mišic.
 

Mikročip


Ne puščajmo živali samih na prostem, kadar nas ni doma. Kadar smo na prostem, imejmo žival na povodcu, tako ne bo mogla zbežati ali se znajti v nevarnosti. Če se odločimo žival izpustiti, da se prosto giblje, moramo poznati okolico. Za primer, da nam žival ukradejo ali se izgubi, naj nosi označeno ovratnico. Še bolje je, če jih označimo z mikročipom, saj lahko ovratnice izgubijo.
 

Praskanje


Spomladi imajo lahko psi tudi težave s kožo, kar se kaže kot praskanje in poškodbe. Vzrok praskanja je tudi alergija, denimo na cvetni prah številnih rastlin, ki cvetijo spomladi. Če se kuža praska in na koži zaznate rane, obiščite veterinarja, ta bo po potrebi predpisal zdravila proti alergiji.
Pomlad prinese višje temperature, zato hišnih ljubljenčkov nikoli ne pustimo v zaprtem avtu, saj se lahko notranjost nevarno segreje.
Spomladi se prebudijo tudi bolhe in klopi.
Spomladi se prebudijo tudi bolhe in klopi.

Vročinski udar je lahko za pse smrtno nevaren. Ob pretoplih dnevih omejimo aktivnost živali, sprehode prestavimo v jutranje in večerne ure. Pozorni moramo biti na znake dehidracije. Psi se ne potijo kot ljudje, hladijo se z dihanjem in skozi šape, zato jih ne vodimo po vročem betonu ali asfaltu.


Še posebno so za vročino občutljive pasme s kratkimi smrčki, kot so buldogi in mopsi. Imajo krajšo dihalno pot in zato težje odvajajo toploto. Mačke se hladijo zgolj skozi šape in ne z dihanjem kot psi. Ob vročini jih imejmo v ohlajenem prostoru, rade imajo mrzla tla.
 

Zaščita pred škodljivci


Živali ogrožajo srčne gliste vrste Dirofilaria immitis, ki jih prenašajo komarji. Morebitna okužba je lahko zelo nevarna. Preverimo, ali so bile živali cepljene (psi proti pasji kugi, parvovirozi, hepatitisu in steklini ter mačke proti panleukopeniji, herpesvirusu in calicivirusu).


Z višanjem temperature postanejo aktivni bolhe in klopi, ki čez zimo mirujejo. V Sloveniji so klopi zelo razširjeni, bolezni, ki jih lahko dobijo naši psi, pa so boreiloza, anaplazmoza, babezioza. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije