Kje so pisani travniki

Prvi majski dnevi niso bili vremensko prijazni, na zahodu in severu je deževalo, bilo je vetrovno. V začetku poprazničnega tedna so padavine zajele večji del države, meja sneženja se je v notranjosti Slovenije spustila do nadmorske višine okoli 1000 m, najnižje jutranje temperature zraka so spet padle na od 4 do 9 °C, v alpskih dolinah so bile okoli 1 °C.

Narava je ob obilici vlage ozelenela, v gozdovih kraljuje bukev, zeleni so tudi travniki, kjer zaradi sušnega obdobja in hladnega vremena z razvojem zaostajajo trave. V zadnji tretjini aprila pomembnejše vrste trav običajno že latijo, letos je travna ruša še nizka, latov še ni opaziti, razen ponekod na obalnem območju, Goriškem in Vipavskem. Žal prepogosto opažamo, da so travniki vse siromašnejši v biodiverziteti rastlin. Prave naravne travnike, ki niso odvisni od človekovega vzdrževanja, najdemo pri nas predvsem nad gozdno mejo. Na biodiverzitetno osiromašenem travniku rastejo predvsem trave, ki jih oprašuje veter, na biotsko pestrih traviščih to delo opravijo žuželke opraševalke.


Opraševalci niso pomembni le z vidika ohranjanja naravnih ekosistemov, ampak tudi z vidika kmetijstva oziroma pridelave hrane. Ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi biotska pestrost upada. Evropska okoljska agencija v svojih poročilih navaja, da so vzroki za zmanjševanje biotske raznovrstnosti v mnogih evropskih regijah predvsem intenzivne, deloma industrijske oblike kmetijske in gozdarske rabe prostora, visoka stopnja fragmentacije ostankov naravnih habitatov kot posledica infrastrukture in urbanizacije. V evropskem in nacionalnem prostoru so med bolj ogroženimi prav travniški ekosistemi, zlasti ekstenzivna travišča z veliko biotsko pestrostjo. Kar 78 % prostorastočih rastlin potrebuje opraševanje žuželk, od njihovega opraševanja je odvisnih 84 % kmetijskih rastlin v Evropi. Vrednost opraševanja žuželk v kmetijstvu v Evropi in Sloveniji je ocenjena na 120 milijonov evrov na leto, kar pomeni desetino dohodka od pridelave človeške hrane.

Varstvo pred okužbami

Vlage so bile vesele tudi vlagoljubne bolezni kmetijskih rastlin. Zaradi padavin so izpolnjeni pogoji za primarno okužbo s peronosporo vinske trte. Na Primorskem ima vinska trta ponekod poganjke že daljše od 15 cm. V vinorodnih deželah v notranjosti Slovenije so brsti vinske trte v stadiju volne oz. že jasno vidne konice zelenih listov. V prihajajočih toplih dneh bo razvoj mladic še intenzivnejši. V tem času je treba opraviti preventivno zatiranje bolezni z zaščitnimi sredstvi s kontaktnim načinom delovanja.

Razmere so ugodne tudi za močno primarno okužbo z jablanovim škrlupom, ki se je oblikovala ob padavinah med 26. in 29. aprilom. Izbruhe askospor kmetijske svetovalne službe zabeležijo ob vsakem dežju. Varstvo nasadov sloni na preventivnem pristopu z obnavljanjem fungicidne zaščitne obloge pred naslednjimi predvidenimi padavinami. Obloga je oslabljena, ko pade 20–25 mm dežja na kvadratni meter.

Lazarjev sprevod

Na sprehodu v gozdu, ob gozdnih obronkih, vlažnih obrežjih rek in potokov v vlažnem vremenu srečamo številne polže lazarje. Aktivni so od aprila do novembra, čez zimo se skrijejo v talne luknje. Lazar je naš največji polž brez hišice značilne črne barve s podolgovatim trupom debeline od 1,5 do 2 cm.



V deževnem vremenu počasi lazi po gozdnih tleh, v sušnem obdobju pa si poišče zavetje pod listjem oziroma lubjem ter v nižje ležečih drevesnih luknjah in duplih. Jajčeca odlaga v zgornjo plast zemlje pod listjem. Ima eno leglo, v katerem je od 100 do 150 jajčec. Leže jih v drugi polovici poletja, 10 mm dolgi mladiči sive barve pa se izvalijo naslednjo pomlad. Prehranjuje se z listjem, travami in gobami. Njegovi plenilci so jež, močerad, krastača, žabe, cikovt, kos in divji prašič.

Mišje rajanje

Poleg lazarjev lahko v naravi opazimo veliko miši. Kadar se njihova populacija v okolju namnoži, govorimo o tako imenovanem mišjem letu. Večja populacija glodavcev je po navadi posledica zunanjih oziroma okoljskih dejavnikov, kot je denimo obilo hrane, bukovega žira je bilo preteklo leto res v izobilju. Po podatkih NIJZ letos v Sloveniji narašča število prijav mišje mrzlice, ki jo prenašajo zlasti glodavci – miši, voluharji in podgane. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. Mišja mrzlica se z glodavca na človeka prenaša prek vdihovanja virusov, ki so v delcih izločkov glodavcev. S slednjimi se namreč lahko okužijo hrana, voda in okolje.