GREDICE
Detelja, ajda ali žita za prazne gredice
Za zaščito praznih gredic pred vremenskimi vplivi in zagotovitev organskega gnojila za naslednje leto poskrbimo z rastlinami za zeleno gnojenje.
Odpri galerijo
Detelja je med najpogostejšimi rastlinami za zeleno gnojenje. FOTOGRAFIJE: Guliver/GETTY IMAGES
Da zemlja na vrtu ne sme biti nikoli prazna, je med vrtičkarji že obče znana zapoved. Med sezono golo prst med rastočimi zelenjadnicami zaščitimo z zastirko, na primer iz pokošene trave ali suhega listja, na prazne grede, ne glede na čas, pa sejemo rastline za zeleno gnojenje ali zeleni podor, kot pravimo. Od zelene odeje bo imela prst večkratne koristi, zaščitena bo pred vremenskimi vplivi, mrazom, vetrom, soncem, hkrati pa jo bodo rastoče rastline rahljale in jo obogatile s hranilnimi snovmi.
Za zeleno gnojenje sejemo različne rastline, izbira naj bo odvisna od tega, kakšno prst imamo na vrtu in kaj želimo z zelenim podorom doseči. Dobro je upoštevati kolobar.
Pri izbiri rastlin za zeleni podor upoštevamo tudi čas setve, rastline pa naj dajejo veliko zelene mase in hitro rastejo. Najpogostejše sejemo križnice, facelijo, ajdo, prezimna žita, lucerno in druge detelje pa tudi vrtnine, ki jih sicer sejemo za uživanje, na primer špinačo, radič ali prezimne listnate solate. Od teh rastlin imamo dvojno korist, nekaj jih pojemo, nekaj pa spomladi vkopljemo kot zeleno gnojilo.
Proti suši je odporna lucerna, perzijska detelja v nasprotju z inkarnatko ne bo prezimila. Osiromašena tla poživimo z medeno deteljo, belo deteljo pa posejemo skupaj z radičem tržaški solatnik. Če imamo težave z ogorčicami in strunami, sta prava izbira oljna redkev ali bela gorjušica, saj zmanjšujeta okuženost tal z navedenimi škodljivci. Bela gorjušica, ki jo uporabimo kot zastirko, s svojim vonjem odganja tudi polže. Ajdo posejemo, kjer se borimo proti plevelom, saj s svojimi izločki uničuje njihovo seme.
Sicer pa pred setvijo zelene odeje premislimo, kaj bo na posamezni gredi raslo zatem, in upoštevajmo kolobar. Kot vemo, si ne smejo slediti sorodnice, zato na primer na gredo, kjer bomo na pomlad sadili zelje, brokoli, ohrovt, cvetačo ali kolerabo, jeseni ne sejmo oljne ogrščice ali oljne redkve, ki sta tudi križnici. Glede kolobarja je najbolj varna facelija, ki ni v sorodu z nobeno zelenjadnico, zato jo lahko brez skrbi sejemo kamor koli.
Rastline za zeleni podor delimo na prezimne in neprezimne. Med zadnjimi, ki jih lahko sejemo še v septembru, omenimo ajdo, modro facelijo, oljno redkev, belo gorjušico in volčji bob, med prezimnimi pa rž, inkarnatko in lucerno. Prezimijo tudi zimska špinača in motovilec. Neprezimne rastline čez zimo na gredi propadejo in jih spomladi samo vdelamo v prst, prezimne pa ob prvih otoplitvah znova poženejo. Pustimo jih rasti, dokler grede ne potrebujemo, takrat jih pokosimo, vdelamo v tla ali uporabimo kot zastirko na drugih gredah.
Semena rastlin za zeleno gnojenje dobimo v vsaki semenarni, ena vrečka, ki stane dober evro, pa po navodilih zadostuje za 15–25 kvadratnih metrov, odvisno od izbrane rastline. Kupimo lahko tudi mešanico več rastlin.
Poleti slama, pozimi zelena zastirka FOTOGRAFIJE: Guliver/GETTY IMAGES
Za zeleno gnojenje sejemo različne rastline, izbira naj bo odvisna od tega, kakšno prst imamo na vrtu in kaj želimo z zelenim podorom doseči. Dobro je upoštevati kolobar.
Pomemben je čas setve
Pri izbiri rastlin za zeleni podor upoštevamo tudi čas setve, rastline pa naj dajejo veliko zelene mase in hitro rastejo. Najpogostejše sejemo križnice, facelijo, ajdo, prezimna žita, lucerno in druge detelje pa tudi vrtnine, ki jih sicer sejemo za uživanje, na primer špinačo, radič ali prezimne listnate solate. Od teh rastlin imamo dvojno korist, nekaj jih pojemo, nekaj pa spomladi vkopljemo kot zeleno gnojilo.
Z golo zemljo bo precej več dela.
Proti suši je odporna lucerna, perzijska detelja v nasprotju z inkarnatko ne bo prezimila. Osiromašena tla poživimo z medeno deteljo, belo deteljo pa posejemo skupaj z radičem tržaški solatnik. Če imamo težave z ogorčicami in strunami, sta prava izbira oljna redkev ali bela gorjušica, saj zmanjšujeta okuženost tal z navedenimi škodljivci. Bela gorjušica, ki jo uporabimo kot zastirko, s svojim vonjem odganja tudi polže. Ajdo posejemo, kjer se borimo proti plevelom, saj s svojimi izločki uničuje njihovo seme.
Sicer pa pred setvijo zelene odeje premislimo, kaj bo na posamezni gredi raslo zatem, in upoštevajmo kolobar. Kot vemo, si ne smejo slediti sorodnice, zato na primer na gredo, kjer bomo na pomlad sadili zelje, brokoli, ohrovt, cvetačo ali kolerabo, jeseni ne sejmo oljne ogrščice ali oljne redkve, ki sta tudi križnici. Glede kolobarja je najbolj varna facelija, ki ni v sorodu z nobeno zelenjadnico, zato jo lahko brez skrbi sejemo kamor koli.
Prezimne in neprezimne rastline
Rastline za zeleni podor delimo na prezimne in neprezimne. Med zadnjimi, ki jih lahko sejemo še v septembru, omenimo ajdo, modro facelijo, oljno redkev, belo gorjušico in volčji bob, med prezimnimi pa rž, inkarnatko in lucerno. Prezimijo tudi zimska špinača in motovilec. Neprezimne rastline čez zimo na gredi propadejo in jih spomladi samo vdelamo v prst, prezimne pa ob prvih otoplitvah znova poženejo. Pustimo jih rasti, dokler grede ne potrebujemo, takrat jih pokosimo, vdelamo v tla ali uporabimo kot zastirko na drugih gredah.
Izbiramo med prezimnimi in neprezimnimi rastlinami, preden sejemo, pa zaradi kolobarja načrtujmo glavne posevke za naslednje leto.
Semena rastlin za zeleno gnojenje dobimo v vsaki semenarni, ena vrečka, ki stane dober evro, pa po navodilih zadostuje za 15–25 kvadratnih metrov, odvisno od izbrane rastline. Kupimo lahko tudi mešanico več rastlin.
