Ko ga premikamo, se z domom počutimo bolj povezane
Pospravljanje in čiščenje sta redkokomu v veselje, a so strokovnjaki prepričani, da zelo dobro vplivata ne le na fizično, temveč tudi psihično zdravje. Pozitivni učinki čiščenja na fizično zdravje so očitni, manj prahu pomeni manj težav z dihalnimi organi, manj umazanije in bakterij pa manj nevarnosti za razne okužbe.
Ko bomo premikali posamezne kose, se bomo z domom počutili bolj povezane.
Pospravljanje blagodejno vpliva na počutje, saj se z njim zamotimo in pozabimo na morebitne težave, ko je delo končano, pa občutimo zadovoljstvo, če smo se dela lotili stežka, tudi ponos; med temeljitim pospravljanjem, ko se odločimo znebiti navlake, pogosto naletimo tudi na predmete iz preteklosti, ki prikličejo spomine, kar dvigne razpoloženje.
Zlasti ima na psiho pozitiven vpliv prestavljanje pohištva. Občasno je to nujno, denimo takrat, ko je treba najti prostor za nov ali večji kos, kdaj se dela lotimo iz radovednosti, ker želimo preizkusiti, kako bi bila zofa videti na drugem koncu sobe, ali bi imeli za pisalno mizo boljši razgled na vrt, če bi jo postavili k oknu, in podobno. Lahko pa nova postavitev oziroma razporeditev pohištva pripomore tudi k temu, da se v stanovanju počutimo bolj domače.
To zlasti velja za podnajemnike, ki prostorov običajno ne smejo urejati preveč po svoje, si na primer privoščiti tapet, zamenjati elementov, ki jim niso všeč, celo vrtati lukenj v stene, da bi nanje obesili najljubše fotografije. Lahko pa premaknejo jedilno mizo, posteljo, omaro, kavč … Tako je soba bolj po okusu stanovalca, bolj osebna. Tudi negativni spomini, povezani s stanovanjem, lahko na tak način hitreje izginejo, saj se nam bo zdelo, kot da živimo v povsem novem prostoru.
Ko bomo premikali posamezne kose, se bomo z domom počutili bolj povezane, zdelo se nam bo, da smo prevzeli nadzor, ne le nad prostorom, temveč tudi nad svojim življenjem, pravi psihiatrinja in psihoanalitičarka Carrie Barron.
Večji ne ob steno
Najpogosteje se lotimo preurejanja dnevne sobe in jedilnice, še posebno v odprtih tlorisih, saj lahko zgolj z drugače postavljeno sedežno povsem spremenimo ne le videz prostora, ampak občutek v njem, pretok energije in funkcionalnost. Čeprav se mnogi večinoma odločajo zofo postaviti ob steno, notranji oblikovalci to odsvetujejo. Zofa je namreč najboljši element za razmejitev velikih prostorov z odprtim tlorisom. Postavimo jo tako, da je s hrbtno stranjo obrnjena proti jedilnemu ali kuhinjskemu delu, in ustvarili bomo občutek dveh ločenih prostorov, kjer bomo še vedno povezani, a se bo zdelo, da imamo v vsakem tudi svoj mir.
Tudi sicer se mnogi notranji oblikovalci strinjajo, da večji kosi pohištva ne spadajo ob steno. Zdi se nam sicer, da bo tako prostor videti večji, saj bo v sredini več praznega prostora, pravzaprav pa bo učinek ravno nasproten, utesnjujoč. Če imamo težave z vlago in plesnijo, bodo te postale še hujše, če med steno in večjimi kosi pohištva ne bomo pustili dovolj prostora, da bi zrak krožil.
Če imamo težave z vlago in plesnijo, bodo te še hujše, če med steno in večjimi kosi pohištva ne bomo pustili dovolj prostora, da bi zrak krožil.
A tik ob steno ne postavljamo le sedežnih garnitur, tam se običajno znajdejo tudi samostojne omare, kredence in omarice. Če pa želimo pridobiti malce prostora ali narediti prostor bolj zanimiv in razgiban, jih poskusimo postaviti v kot, tako da se bo en rob dotikal leve, drugi pa desne stene. Na enak način v prostor umestimo ogledalo, pisalno mizo, knjižne police in podobno.
