Naravni biser čaka novo ureditev
Občina Vrhnika želi z zanimivim projektom urediti turistično-rekreacijski center na bajerjih na Verdu, gručastem naselju z okoli 2000 prebivalci. Stoji na zahodnem obronku Ljubljanskega barja južno od Vrhnike, ki se je ozemeljsko skoraj dotika. Nad vasjo se vzpenjata Javorča in Ljubljanski vrh, pod katerim je Retovje, skupina kraških izvirov Velike Ljubljanice v neposredni bližini vasi. Nad njo poteka istoimenski viadukt, po katerem je speljan primorski krak avtoceste A1 med Ljubljano in Koprom, prav tako železniška proga med Ljubljano in Sežano.
Območje, na katerem je predviden turistično-rekreacijski center, je veliko 233.050 kvadratnih metrov. Načrtujejo objekt in prizidek za potrebe turističnih in rekreacijskih dejavnosti ter parkirišča za avtodome, bazensko kopališče na prostem ter rekreacijske površine. Zgradili bi povezovalni objekt za nastanitvene in gostinske dejavnosti ter zunanje in parkirne površine. Urediti bodo morali vhodno ploščad in otroško igrišče pa še parkirišča za obiskovalce. V načrtu so sanacija in krajinska ureditev bajerjev, rekreacijskih površin, sprehajalnih poti, nadomestne lokacije za obročkanje ptic, gradnja čolnarne, pomožnih objektov, pomolov za ribolov in brvi ter obnova transportne žičnice.
Na ribnik Divjak gredo lovit izkušenejši ribiči, saj je zaradi potopljenih dreves ribolov tam otežen, v njem plavajo tudi kapitalni somi.
Jame zalila voda
Blizu Vrhnike je skrit tako rekoč naravni biser, pet ribnikov ob Ljubljanici, ki so nastali po opustitvi glinokopov nekdanje Kotnikove opekarne.
S propadom čolnarstva sredi 19. stoletja so se ljudje preusmerjali v druge dejavnosti. Nastajati so začele tovarne v lasti domačega kapitala, eden od pomembnih obratov je bila Kotnikova opekarna. Zanjo so v verdskih glinokopih kopali glino. Opeko so nato tovorili po Ljubljanici vse do druge svetovne vojne. Kmalu po njej so kopanje gline opustili, jame pa je zalila voda in ustvarila pet čudovitih bajerjev, ki so se do danes napolnili z življenjem. Tam živijo številne vrste ptic, rib, tudi redke školjke, raki in želve sklednice.
V bližini, na Verdu, so med arheološkimi izkopavanji našli leseno ost sulice iz tise iz starejše kamene dobe, gre za prvo tovrstno najdbo na svetu!
Za ribnike skrbi Ribiška družina Vrhnika. So priljubljen cilj ribičev in ponujajo dobre možnosti za beličarjenje in muharjenje. »Oba večja ribnika sta ob robovih močno zaraščena z ostanki dreves, ki so zrasla med kopanjem gline. Prvi ribnik na levi je namenjen naravni reprodukciji rib, ostali so ribolovni. Za začetnike priporočajo manjša dva na levi strani nasipa, medtem ko se na t. i. ribnik Divjak podajo lovit izkušenejši ribiči, ker je zaradi potopljenih dreves ribolov otežen. Prav ta je poln prijetnih presenečenj, saj poleg drugih rib v njem plavajo kapitalni somi,« omenjajo na spletni strani, kjer so na voljo ribiške karte.
V bližini, v strugi Ljubljanice na Verdu, so med arheološkimi izkopavanji leta 2009 našli leseno ost sulice iz tise iz starejše kamene dobe (38.000–45.000 let). Po doslej znanih podatkih gre za prvo tovrstno najdbo na svetu!
Spomeniško zaščitena kašča
Verd je sedež krajevne skupnosti, v katero spadata še Bistra in Mirke. Verd poleg osrednjega dela tvorijo še zaselki Pritiska in Podgora v smeri proti Bistri, Janezova vas na bregu Ljubljanice tik ob Vrhniki ter Gradar nad izviri Ljubije. Vaška cerkev je posvečena sv. Antonu Puščavniku, obkroža jo nekaj starih kmečkih domačij s kaščami. Spomeniško je zaščitena Mikl'čeva kašča iz 17. stoletja, v kateri je zdaj urejena galerija. Druga znamenitost je ajdovski zid, ki so ga zgradili stari Rimljani v 3. stoletju za obrambo ceste, sega pa od pobočja nad izviri Ljubije v dolžini deset kilometrov do Zaplane.
Kraj je prvič omenjen v listini iz leta 1260. Cerkev sv. Antona Puščavnika je bila zgrajena v 15. stoletju in leta 1619 predelana v baročnem slogu. Kamnolom je nastal konec 19. stoletja, v njem so sprva pridobivali gradbeni material za obnovo Ljubljane, ki jo je leta 1895 poškodoval potres, pozneje pa apnenčast grušč za potrebe železnice. Še zanimivost iz slikarskega sveta: na Verdu sta se rodila znana slovenska slikarja Jožef Petkovšek (1861–1898) in Matej Sternen (1870–1949).
