Spiritualni materializem

Oseba je lahko spiritualna oziroma duhovna ali pa je materialistična, druge možnosti ni. A kot pravi Elizabeth Lesser, avtorica knjige The Seeker's Guide, je pot duhovnosti lahko zelo zahtevna. Včasih napredujemo in postanemo bolj svobodni, ljubeči in modri, včasih pa smo prepričani, da se že bližamo razsvetljenju, pa pravzaprav nazadujemo, ali pa se vrtimo v krogu.
Veliki tibetanski učitelj meditacije Chogyam Trunpa je zapisal, da pogosto mislimo, da se duhovno razvijamo, a v resnici se zavajamo in poskušamo okrepiti svojo egocentričnost s pomočjo duhovnih tehnik. »Težava je v tem, da ima ego sposobnost, da vsako stvar spremeni tako, da jo lahko kar najbolje uporabi, celo duhovnost,« je rekel.

Takšne vrste samozavajanje je imenoval spiritualni materializem. Še posebno na zahodu, kjer smo od zgodnjih let skorajda odvisni od individualizma in materialnega raztresanja, je precej preprosto te uničene strukture razumevanja aplicirati tudi na duhovnost. Lahko zbiramo tečaje, umike, obiskovanje ašramov in prakse, kot bi bile medalje ali otroške športne trofeje, s katerimi hranimo svoj večno nenasitni ego, kot bi hoteli svetu reči: »Poglejte me, poglejte, čemu vse sem se odrekel, kaj vse sem prebral, koliko sem vložil v svoje duhovno življenje!« Kot bi to duhovno iskanje iz nas naredilo boljšega človeka, ki nima nobene potrebe po vsakodnevni meditaciji ali vadbi joge ali sedenju pri gurujevih nogah. A duhovna pot se odvija v vseh nas. Od nas samih je odvisno, kam bo vodila. Ne glede na to, ali se tega zavedamo, naša duša raste in išče svojo pot. Šele takrat, ko ego prevzame vajeti tega iskanja in se z njim hrani, smo v nevarnosti, da pademo v past duhovnega materializma. In kako prepoznamo znake?

1. Izkoriščanje starodavnih tradicij

Mnogi moderni iskalci duhovnosti izkoristijo starodavna znanja in obrede, a ne obdržijo globine in pomena, ki jih skrivajo. Zato močni in elegantni sistemi spiritualne rasti postajajo nepomembni in le omenjeni kot delček določenih novodobnih izmišljotin. Razumeti morate razliko med previdno ustvarjeno duhovno cesto, ki sledi resničnim potem tradicij, in letanjem od ene religije do druge kot pijana čebelica.

2. Otroško cepetanje

Če vaše molitve in prošnje niso bile uslišane, to še ni pravi trenutek za cepetanje in bentenje in jok v slogu: »Še bog me ne mara!« Ne glede na to, v kaj verjamete, je za to, kar se vam dogaja, gotovo neki namen. Mnogi ljudje ne doumejo, da odziv na molitev vedno pride. A morda je odziv pravzaprav NE.

3. Želja po magiji in čarobnosti

Nekateri ljudje se poslužujejo duhovnih praks, ki obljubljajo magična zdravila in čudežne ljudi, ki vas bodo ozdravili le z dotikom ali pogledom. Obiski angelov, NLP in drugih nerazložljivih pojavov lahko zasenčijo tisto, kar naj bi spiritualnost resnično bila. Življenje samo je dovolj čudežno. Ne iščite čudežnih rešitev za svoje težave.

4. Vedno nove tehnike in nauki

Ne dovolite, da vas to zavede samo v iskanje vedno novih poti in razglabljanja svoje zgodbe, trpljenja in iskanja notranje moči. Če se ne znate ustaviti, vas to lahko vodi v družbeno apatijo. Zavedajte se, da morate sodelovati v izboljševanju več kot le samo samih sebe.

5. Plehkost

Nekateri trdijo, da spiritualni voditelji, učitelji in priročniki prodajajo hitre in lepe rešitve za vse življenjske težave, vprašanja in ovire. Duhovnost ne bo »delovala«, če boste z njeno pomočjo prav plehko branili sebe in svoje bližnje ter se pretvarjali, da se z njeno pomočjo izogibate težavam. Razumeti morate, da pozitivno mišljenje ne brani ljudi pred slabimi stvarmi, nesrečami in preizkušnjami, ter da je popolnoma normalno, če vam kdaj spodleti. Celjenje ran je del procesa.

6. Narcizem

Če se ne boste vsaj malce žrtvovali za splošno dobro ali za napredek koga drugega, lahko odkrivanje samega sebe vodi v uživanje samega sebe. Četudi se trudite rasti in se razvijate, ob tem ne pozabljajte na druge, saj je med narcizmom in sledenjem svoji nirvani zelo tanka linija.

7. Instantna preobrazba

Ne le da vam nihče ne bo verjel, niti sebi ne boste naredili velike usluge. Nekateri ljudje postanejo kar malce jezni, ko svojega razsvetljenja ne doživijo že takoj, ko preberejo knjigo ali se udeležijo neke delavnice. Spiritualno prebujenje potrebuje čas, trdo delo, vztrajnost in potrpežljivost.

8. Velikopoteznost

Vsakdo, ki poskuša duhovnost ali nove nauke predstaviti ljudem, ki jih še ne poznajo, tvega, da se bodo iz njega delali norca. Če pa se začenjate počutiti kot neverjetno globoki in razsvetljeni ter dobivate mnenje, da ste veliko bolj modri kot vsi ljudje okrog vas in si zaslužite skorajda beatifikacijo, je čas, da se ustavite in malce zadihate.

9. Gurujski izkoriščevalci

Moški, ženske, zahodnjaki, vzhodnjaki, new age učitelji, fundamentalisti. Vsi so že prestopili na pot, ki vodi k izkoriščanju moči. Predvsem se branite in izogibajte ljudi, ki poskušajo dokazati, da je pot (do) razsvetljenja preprosta in da je bila zanje čisto naravna. Za nekaj evrov, morda prvorojenega sina ali pa vso vašo lastnino lahko tega naučijo tudi vas.

10. Poveličevanje tuje religije

Vedno ko se iz neke druge dežele pojavi nova religija ali spiritualnost, pa naj bo to vzhod ali jug, je možnost spiritualnega materializma povečana. Če spoznate koga iz manjšinske ali manj poznane kulture, ki vam bo razložil svojo filozofijo in religijo, vas lahko kaj hitro zanese. Bodi odprtega uma, a bistrega srca.