DUHOVNA MODROST
Bodite magnet za pozitivno
Iztrgajte se iz krempljev uma in se uravnajte z vesoljem. Od vaše naravnanosti je odvisno, ali dosegate želeno.
Odpri galerijo
Nemalokrat za nekoga rečemo, da je magnet za ženske ali denar. In oseba, ki to je, se tega tudi dobro zaveda. V njenem avričnem polju je namreč sila, ki vesolju pošilja svetlobno sporočilo, kaj si želi, da potem to tudi prikliče v svoje življenje.
Vse, kar si lahko zamislimo, je na neki ravni že ustvarjeno, obstaja ter je zapisano v spominski bazi vesolja, čeprav še ni oprijemljivo, uresničeno, vidno in še ni del fizičnega sveta. Naša čutila so omejena, prav tako naša zavest, medtem ko v vesolju obstaja nešteto pojavov, zakonitosti, svetov in bitij. Nenehno smo obkroženi z nevidnimi spremljevalci, svetlobnimi bitji, duhovnimi vodniki, temne entitete pa po drugi strani predstavljajo uničevalno silo, ki nas vleče v negativna stanja.
Vsaka stvar, misel, barva, dogodek, bitje ima svojo osnovno vibracijo, nekakšen energijski zapis. Če ga poznamo, se lahko povežemo z njim ter prikličemo, kar si želimo. Vse, o čemer razmišljamo in kar si želimo, namreč prihaja iz vesolja, kjer je nastalo in obstaja v energijski obliki, zato se moramo zgolj vibracijsko uskladiti s frekvenco želenega, da bi to lahko zaživelo na fizični ravni. Če si želimo na primer veliko denarja, to niti ni naša zamisel, saj denar že obstaja.
Nekdo nam je vcepil idejo, da je denar nujno potreben, in mi temu instinktivno sledimo, čeprav morda to v resnici niti ni tisto, kar v določenem trenutku potrebujemo. Dejstvo, da nam primanjkuje denarja, ne pomeni, da ga za nas ni dovolj. V vesolju je dovolj blagostanja za vse. Le napačne signale mu pošiljamo in se s tem omejujemo. Če na primer rečemo "moj osebni dohodek je vedno večji", ta stavek nima enake moči, kot če bi rekli "k meni denar prihaja z vseh strani iz znanih in neznanih virov".
Čeprav se tega ne zavedamo ali se morda slepimo, moramo vedeti, da je naš um omejujoč dejavnik. Če se nam zdi nemogoče, da bi imeli na računu večjo vsoto denarja, univerzum ne bo zanikal tega našega prepričanja. Ste kdaj pomislili na to, da nas um posrka v negativnost?
Omejiti ga moramo in povečati svojo notranjo svetlobo ter živeti čim bolj zavestno, če želimo jasnost, resnico in pravo povezanost z vesoljem. Ko dosežemo raven višje zavesti, se šele lahko prepustimo. Um nas nič več ne vodi, ne narekuje misli in dejanj, ki nas blokirajo.
Sledimo lahko intuiciji, svoji pravi poti, hkrati pa le v tem stanju lahko pritegnemo vse, kar v vesolju že obstaja kot ena od različic prihodnosti. Prepuščanje ne pomeni, da nimamo volje, da nas ne zanima, kako se bo nekaj končalo, ali nimamo radi življenja. Gre samo za odprtost in dopuščanje tega, da krmilo našega življenja prevzame naša notranja inteligenca, ne pa možgani.
Tako samodejno kot dihamo, lahko iz spominske baze vesolja po ukazih diktatorskega uma namreč prevzemamo tudi negativne misli. Še več, pustimo jim, da se vselijo v nas in ustvarijo naše vzorce delovanja. Glede na to, da ima vsaka misel natanko določeno vibracijo, se z naravnanostjo na nizke, temne, negativne vibracije to preslika tudi na dogodke v našem življenju. Vesolje je namreč velikanski računalnik, ki se odziva na naše ukaze. In zakaj smo bolj nagnjeni h gojenju in stopnjevanju negativnih misli, namesto da bi jih ustavili?
Enostavno zato, ker bomo po inerciji prej padli v luknjo kot se povzpeli na hrib. Sledenje umu in njegovi negativnosti namreč zahteva manj napora, kot če bi se mu uprli. Mi pa smo kamen, ki se kotali po hribu navzdol, vse dokler ga nekaj ne ustavi. Zavestno delovanje zahteva napor, vztrajnost, osredotočenost na sedanjost, kar je za marsikoga zelo težka naloga. Koncentracija na tukaj in zdaj se začne z zavestnim dihanjem, pozornostjo na misli, ki se nam pojavijo v glavi, namernemu gojenju pozitivnosti in višanju vibracije.
Šele ko se iztrgamo iz krempljev uma, lahko spoznamo, da smo mikrokozmos, ki ima v sebi vse znanje. Nikar si torej ne dopustimo prepričanja, da smo ničvredni. Negativne misli moramo odgnati in priklicati pozitivnost.
Vse, kar si lahko zamislimo, je na neki ravni že ustvarjeno, obstaja ter je zapisano v spominski bazi vesolja, čeprav še ni oprijemljivo, uresničeno, vidno in še ni del fizičnega sveta. Naša čutila so omejena, prav tako naša zavest, medtem ko v vesolju obstaja nešteto pojavov, zakonitosti, svetov in bitij. Nenehno smo obkroženi z nevidnimi spremljevalci, svetlobnimi bitji, duhovnimi vodniki, temne entitete pa po drugi strani predstavljajo uničevalno silo, ki nas vleče v negativna stanja.
Vsaka stvar, misel, barva, dogodek, bitje ima svojo osnovno vibracijo, nekakšen energijski zapis. Če ga poznamo, se lahko povežemo z njim ter prikličemo, kar si želimo. Vse, o čemer razmišljamo in kar si želimo, namreč prihaja iz vesolja, kjer je nastalo in obstaja v energijski obliki, zato se moramo zgolj vibracijsko uskladiti s frekvenco želenega, da bi to lahko zaživelo na fizični ravni. Če si želimo na primer veliko denarja, to niti ni naša zamisel, saj denar že obstaja.
Nekdo nam je vcepil idejo, da je denar nujno potreben, in mi temu instinktivno sledimo, čeprav morda to v resnici niti ni tisto, kar v določenem trenutku potrebujemo. Dejstvo, da nam primanjkuje denarja, ne pomeni, da ga za nas ni dovolj. V vesolju je dovolj blagostanja za vse. Le napačne signale mu pošiljamo in se s tem omejujemo. Če na primer rečemo "moj osebni dohodek je vedno večji", ta stavek nima enake moči, kot če bi rekli "k meni denar prihaja z vseh strani iz znanih in neznanih virov".
Čeprav se tega ne zavedamo ali se morda slepimo, moramo vedeti, da je naš um omejujoč dejavnik. Če se nam zdi nemogoče, da bi imeli na računu večjo vsoto denarja, univerzum ne bo zanikal tega našega prepričanja. Ste kdaj pomislili na to, da nas um posrka v negativnost?
Omejiti ga moramo in povečati svojo notranjo svetlobo ter živeti čim bolj zavestno, če želimo jasnost, resnico in pravo povezanost z vesoljem. Ko dosežemo raven višje zavesti, se šele lahko prepustimo. Um nas nič več ne vodi, ne narekuje misli in dejanj, ki nas blokirajo.
Sledimo lahko intuiciji, svoji pravi poti, hkrati pa le v tem stanju lahko pritegnemo vse, kar v vesolju že obstaja kot ena od različic prihodnosti. Prepuščanje ne pomeni, da nimamo volje, da nas ne zanima, kako se bo nekaj končalo, ali nimamo radi življenja. Gre samo za odprtost in dopuščanje tega, da krmilo našega življenja prevzame naša notranja inteligenca, ne pa možgani.
Tako samodejno kot dihamo, lahko iz spominske baze vesolja po ukazih diktatorskega uma namreč prevzemamo tudi negativne misli. Še več, pustimo jim, da se vselijo v nas in ustvarijo naše vzorce delovanja. Glede na to, da ima vsaka misel natanko določeno vibracijo, se z naravnanostjo na nizke, temne, negativne vibracije to preslika tudi na dogodke v našem življenju. Vesolje je namreč velikanski računalnik, ki se odziva na naše ukaze. In zakaj smo bolj nagnjeni h gojenju in stopnjevanju negativnih misli, namesto da bi jih ustavili?
Enostavno zato, ker bomo po inerciji prej padli v luknjo kot se povzpeli na hrib. Sledenje umu in njegovi negativnosti namreč zahteva manj napora, kot če bi se mu uprli. Mi pa smo kamen, ki se kotali po hribu navzdol, vse dokler ga nekaj ne ustavi. Zavestno delovanje zahteva napor, vztrajnost, osredotočenost na sedanjost, kar je za marsikoga zelo težka naloga. Koncentracija na tukaj in zdaj se začne z zavestnim dihanjem, pozornostjo na misli, ki se nam pojavijo v glavi, namernemu gojenju pozitivnosti in višanju vibracije.
Šele ko se iztrgamo iz krempljev uma, lahko spoznamo, da smo mikrokozmos, ki ima v sebi vse znanje. Nikar si torej ne dopustimo prepričanja, da smo ničvredni. Negativne misli moramo odgnati in priklicati pozitivnost.