Znebite se deloholizma. Vodi v izgorelost, ta pa lahko privede do anksioznosti in depresije
Naša družba je naravnana na deloholizem, kar je seveda v prid predvsem tistim, ki poberejo večji del sadov našega dela. Ker velja, da je dobro, če delaš veliko, celo preveč, pa se marsikdo ne ustavi niti, ko že opaža prve znake izgorelosti. Ta lahko, če je ne ustavimo pravočasno, pomeni več mesecev bolniške odsotnosti ali pa prehod v moteče, trajne in težje ozdravljive težave, kot so depresija, anksioznost, tenzijski glavoboli ali migrene.
Pritisk škodi
Utrujenost na delovnem mestu je naravna posledica dolgega, napornega delovnega dneva, vendar tudi dejstva, da zaposleni v podjetjih s konvencionalnimi delovnimi urniki doživljajo pritisk, da dosežejo cilje v najkrajšem možnem času, ugotavlja raziskava.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) izgorelost, ki je posledica deloholizma, opisuje kot »sindrom, ki izhaja iz kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ni bil uspešno obvladan«, od leta 2019 je tudi uradna diagnoza, ki vam jo lahko določi zdravnik, ena od novejših raziskav pa je dokazala njegove škodljive posledice.
Raziskava deloholizma
Znanstvenica María-José Serrano-Fernández z Univerze Rovira in Virgili je skupaj s kolegi raziskovala nevarnosti deloholizma in njegovo sposobnost povzročanja tesnobe in depresije. Ugotovili so, da lahko delovne navade zaposlenih vplivajo tako na duševno kot na telesno zdravje, medtem ko lahko neuravnotežene delovne zahteve privedejo do depresije, anksioznosti in stresa. Študija je dokazala, da so negativni občutki, ki jih povzročata delo in pretirano delo, napovedniki depresije in anksioznosti.
V študiji so deloholika opredelili kot »osebo, ki preživi prekomerno količino časa na delu na način, ki negativno vpliva na njen družbeni razvoj, družino in prosti čas«. Ugotovili so, da gre večinoma za posameznike, ki imajo visoka pričakovanja do sebe ter svojemu delu posvečajo več energije, kot je treba.
Študija je pokazala, da takšno vedenje običajno vodi v izčrpanje virov energije, celo pri zaposlenih, ki imajo radi svoje delo. Posledice se začnejo najprej kazati kot manj energije za delo, manj veselja ob opravljanju delovnih obveznosti ter nizki ravni angažiranosti. Če torej čutite, da vas delo ne veseli več in ga opravljate z muko, je morda nastopil čas, da potegnete ročno zavoro in se prenehate izčrpavati.
Vsekakor bi bilo več kot pametno na letošnji seznam novoletnih zaobljub poleg manjšega uživanja alkohola, prenehanja kajenja, omejitve sladkarij, bolj zdravega prehranjevanja in drugih klasičnih novoletnih zaobljub uvrstiti tudi (ali pa zgolj) zmanjšanje stresa in čezmerne delovne obremenitve.
Če s težavo delate in ste med delom utrujeni, je čas, da se ustavite.
Svetla točka v raziskavi je, da imajo zaposleni, ki delajo dolge ure, vendar uživajo v svojem delu, vseeno nekoliko manjše možnosti, da bodo utrpeli škodljive posledice stresa, povezanega s službo.
