Že veste, kakšni so simptomi pomanjkanja železa?
Železo sodeluje v številnih metabolnih procesih in reakcijah, ki so pomembne za življenje, denimo pri prenosu kisika do tkiv, pri celičnem dihanju in presnovi aminokislin, maščob in vitaminov, pri nastanku hemoglobina v rdečih krvničkah, kognitivnih funkcijah in delovanju imunskega sistema.
»Velik poudarek mu pripisujejo že v otroštvu, ko se organizem še razvija,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, in dodaja, da je nujno, da zadostno količino železa vnašamo s prehrano, saj ga telo ne more proizvajati.
Najpogostejša anemija
Ob pomanjkanju železa smo lahko manj odporni proti okužbam, čutimo utrujenost in šibkost. »Povprečen dnevni vnos se razlikuje glede na spol in starost, povprečna priporočena količina pa se giblje med 8 in 18 miligrami na dan. Ne pozabimo pa, da je lahko pretirana količina železa škodljiva za jetra, srce in trebušno slinavko, zato ostajajmo znotraj priporočljivih meja,« poudarja sogovornica in pristavlja, da med simptome pomanjkanja prištevamo še omotico, glavobol, motnjo koncentracije, hladne roke in noge, mravljinčenje po nogah in krhke nohte.
Najpogostejšo motnjo pomanjkanja imenujemo anemija.
»Najpogostejšo motnjo pomanjkanja železa imenujemo anemija, ko se zmanjša število rdečih krvničk ter zniža koncentracija hemoglobina. Če anemije ne zdravimo, tvegamo hujše zaplete, kot so bolezni srca, omedlevica, slabši izidi zdravljenja kroničnih bolezni, povečano tveganje za nastanek demence ter zastoj v rasti in razvoju in drugi možni zapleti. Obisk zdravnika je nujen, saj pomanjkanja ne moremo nadomestiti drugače kot z zdravili.«
Za pomanjkanje železa so najdovzetnejši ljudje, ki se prehranjujejo enolično, imajo prehranske omejitve in tisti, ki pogosto darujejo kri; pomanjkanje je pogosto tudi pri ženskah v rodni dobi in pri otrocih v obdobju hitre rasti ter nosečnicah in nedonošenčkih. »Železo je pomembno v fazi rasti in razvoja, saj med drugim vpliva na ključne funkcije možganov. Pomanjkanje tega elementa v zgodnjem otroštvu lahko privede do motnje v razvoju motoričnih in kognitivnih sposobnosti,« pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Zadostno količino tega elementa vnašamo s prehrano, saj ga telo ne more proizvajati.
Ločimo hemsko in nehemsko železo. Prvo najdemo predvsem v mesni hrani, drugo pa v rastlinski, a je tam manj razpoložljivo in se tudi slabše absorbira.
»Največja količina železa je v jetrih, mesnih izdelkih, žitih, stročnicah, morski hrani, posušenem sadju in temno zeleni zelenjavi. Vegani in vegetarijanci so dovzetnejši za pomanjkanje, zato je pomembno, da zaužijejo čim več rastlinskih živil, bogatih z železom. Ob posebnih dietah in omejitvah je priporočljiv posvet glede prehranskih dopolnil. Pri veganih in vegetarijancih je pogosto potrebno dodajanje vitamina B12 in tudi železa,« še sklene sogovornica.
