Zdravilo za demenco daje novo upanje: kdaj bo na voljo pri nas?
Gotovo so na nastanek demence – kot na številne druge nenalezljive bolezni – vplivali najrazličnejši neugodni dejavniki okolja, zlasti vse bolj onesnažen zrak, voda, hrana, nezdrav življenjski slog in drugo, kar se kopiči z leti in obremeni človekov organizem. Lahko bi rekli, da gre za davek dolgoživosti; sicer ne vedno, saj danes tudi marsikateri devetdeset- in celo stoletnik živi precej polno in kar aktivno življenje … A dejstvo je, da je v začetku dvajsetega stoletja, torej pred dobrimi stotimi leti, ko je bila prvič postavljena diagnoza alzheimerjeva bolezen, povprečna življenjska doba dosegala 44 let, do danes pa se je skoraj podvojila.
Različne podobe demence
Obstaja več vrst demence glede na to, v katerem delu možganov se bolezen začne razvijati. Ko strokovnjaki ob pregledih opazijo, da ne gre zgolj za znane spominske motnje, ampak spremenjeno obnašanje oziroma značajske spremembe, je to znak za bolezenski proces v sprednjem predelu možganov. Klasična alzheimerjeva bolezen pa se začne v zadnjem predelu možganov, kjer ima človek shranjene spomine na prostor in gibanje v prostoru, na dogodke, stvari, obraze in tako naprej. V tem primeru gre za značilno pozabljanje stvari, imen, dogodkov, občutek izgubljenosti oziroma dejansko zbeganost v kraju in prostoru, kar je lahko še zlasti nevarno v prometu, pa naj bo človek pešec ali za volanom.
Za določeno vrsto demence je lahko krivo pomanjkanje vitamina B12, vzrok je lahko tudi neodkrita bolezen ščitnice. Med zgodnjimi znaki je izguba voha, potem slabša orientacija v prostoru, težave s prepoznavo obraza, govora …
Ko sam posameznik, njegovi svojci ali drugi ljudje v okolju opazijo blažje ali že večje spominske težave, je to znak, da je bolezen napredovala. Za učinkovitejšo strokovno obravnavo je pomembno kar najbolj zgodnje odkrivanje, še preden se pojavijo očitni znaki bolezni. Na srečo je danes na voljo že več načinov zgodnjega testiranja, prav tako se pričakuje, da bo tudi na območju EU od letos na voljo prvo zdravilo, ki ga je lani odobrila ameriška agencija FDA. To po dosegljivih podatkih bolezni sicer še ne zdravi v klasičnem pomenu, ampak jo vsaj za nekaj časa zamakne.
Kakovostne informacije
Ko tudi svojci izvedo, da ima družinski član demenco, je pomembno, da pridobijo čim več ustreznih informacij, kako ravnati z njim in mu tako izboljšati kakovost življenja. Glavna podpora svojcem, z informacijami in aktivnostmi, je že vrsto let Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica. Kot pojasnjuje predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija, Štefanija L. Zlobec, so informacije in gradiva dostopni tako v tiskani obliki kot na njihovi spletni strani in facebook profilu, predvsem pa pogostih osebnih stikih, saj v tesnem sodelovanju z zdravniki in drugimi strokovnjaki ter prostovoljci organizirajo različna izobraževanja in druga srečanja. Med drugim je to program Ne pozabi me, ki izobražuje in usposablja svojce, oskrbovalce in druge za aktivno življenje z osebo z demenco. Podobno skupine za samopomoč pod vodstvom strokovnjakov pridobivajo informacije o pričakovanem poteku bolezni in dodatna znanja o tem, kako si organizirati življenje s človekom z demenco. Na srečanjih Alzheimer Cafe, ki potekajo v različnih javnih prostorih, ljudi informirajo in ozaveščajo o demenci, si izmenjujejo izkušnje in se pogovarjajo s strokovnjakom s področja demenc. Organizirajo tudi druge oblike druženja in delavnice za opolnomočenje in krepitev veščin ter kompetenc tako za ljudi z demenco kot njihove svojce. Med drugim to vključuje izvajanje prilagojenih vaj in usposabljanj za ohranjanje kognitivnih sposobnosti, telesne aktivnosti in socialne vključenosti.
Nikoli prepozno
Zaradi vsega omenjenega, kar ogroža zdravje, in ko se tudi že pojavi demenca, čeprav še ni očitnih kliničnih znakov, pa je prav tako – oziroma še toliko bolj – pomembna sekundarna oziroma terciarna preventiva. Kot pravi dr. Polona Rus Prelog, specialistka psihiatrije in vodja enote za gerontopsihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, gre v prvem primeru za to, da je mogoče z vplivanjem na nekatere srčno-žilne in prehranske dejavnike odložiti prve bolezenske znake morda za nekaj let. Ko pa se že razvijejo znaki demence, je pomembna terciarna preventiva, saj obstaja veliko možnosti za lajšanje spremljajočih simptomov. Med drugim gre za kognitivne treninge in usmerjeno krepitev spomina, strokovno svetovanje za prilagoditev bolnikovega okolja, komunikacije in drugo. Kot še dodaja, je v povezavi s tem zanimiva raziskava, ki potrjuje ugodne učinke individualno prilagojene fizioterapije za trening hoje, krepitev mišic, vzdrževanje ravnotežja in drugo, kar tudi bolnikom z demenco izboljša kakovost življenja. Načrtujejo še druge študije v povezavi z depresijo, samomorilnostjo in drugimi dejavniki tveganja.
Zdrav življenjski slog koristi
Neustrezne navade, razvade, kot so kajenje, zloraba alkohola, drog, razna druga tveganja, neustrezna prehrana, premalo gibanja in drugo, kar prej ali pozneje privede do različnih kroničnih bolezni, kot so povišan krvni tlak, holesterol, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in drugo, vplivajo tudi na nastanek demence. Strokovnjaki poudarjajo, da je mogoče s preprečevanjem dejavnikov tveganja zmanjšati tveganje za omenjene kronične bolezni, s tem pa tudi demence. Tako je zelo pomembno zdravje srca in ožilja, ki morata možganom zagotavljati kisik in hranila. In ko gre za možgane, je prav tako zelo pomembna skrb za njihovo »telovadbo«, da ostanejo čim dlje v dobri kondiciji, z reševanjem križank, različnimi vajami, ohranjanjem socialnih stikov in podobnimi aktivnostmi.
Čarobna beseda lecanemab
Potem ko je lani poleti čez lužo odmevalo spodbudno sporočilo, da je Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) po dolgem pričakovanju odobrila zdravilo lecanemab za zdravljenje zgodnje faze alzheimerjeve demence, je to vzbudilo upanje drugod po svetu in seveda pri nas.
Kot bolniki so tudi v stroki veseli, da se je zgodila velika prelomnica pri razvoju zdravila za zdravljenje najbolj pogoste bolezni možganov, ki se kaže z demenco, pravi doc. dr. Milica Kramberger, specialistka nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Kot pojasnjuje, doslej ni bilo zdravila, ki bi vplivalo na sam bolezenski proces. Nova zdravila – poleg lecanemaba obstaja še donanemab – spadajo v skupino monoklonskih protiteles. Delujejo tako, da se vežejo na možganom škodljive amiloidne beljakovine in jih odstranjujejo.
Strokovnjaki poudarjajo, da je tudi pri demenci zelo pomembna pravočasna diagnoza, ker zdravila, ki so sicer že nekaj časa na voljo, najbolj pomagajo v začetni fazi bolezni.
Kot so poročali v ameriških raziskavah, so z lecanemabom 18 mesecev zdravili 1800 bolnikov. Po koncu študije so ugotovili, da se je za 27 odstotkov izboljšala njihova kognitivna funkcija in vsakodnevno delovanje v primerjavi s tistimi, ki zdravila niso prejemali. Je pa treba poudariti, da je za zdaj ta način zdravljenja primeren le za bolnike z zgodnjo oziroma blago obliko alzheimerjeve demence. Zdravilo namreč ne ustavi oziroma »pozdravi« bolezni, jo pa upočasni in tudi to je pomemben napredek. Glede na dosedanje izkušnje z lecanemabom v ZDA tudi pri evropski agenciji za zdravila (EMA) potekajo postopki presoje glede registracije tega zdravila. Odločitve in podrobnejših informacij še ni.
Je pa ob napovedanih novih možnostih zdravljenja treba dodati, da ima zdravilo, ki za približno 30 odstotkov upočasnjuje napredovanje demence, kot vsako drugo, tudi nekatere blažje ali resnejše neželene učinke. Nastane lahko oteklina in blaga ali resnejša krvavitev v možganskem tkivu. Slednje so po dosedanjih podatkih redkejše, a je treba upoštevati tudi to tveganje. Zdravljenje, ki poteka v obliki dvotedenskih infuzijm je priporočljivo začeti čim bolj zgodaj, ko gre šele za komaj zaznavne, zgolj blage spominske motnje. To pomeni, da je treba ped morebitnim začetkom zdravljenja z biokemičnimi in slikovnimi diagnostičnimi preiskavami potrditi prisotnost alzheimerjeve bolezni oziroma zgodnje stadije demence. Strošek zdravila naj bi znašal okoli 25.000 evrov na leto za enega pacienta.
Zadosten vnos vitamina B12
Nekatere študije so pokazale na povezavo med pomanjkanjem vitamina B12 in večjim tveganjem za razvoj alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence. Ustrezen vnos tega vitamina B12, ki ima vgrajen mikroelement kobalt, izboljša kognitivne funkcije, kot so spomin, pozornost in učenje, ter zmanjša tveganje za kognitivni upad pri starejših odraslih. Pomaga tudi pri zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, potreben pa je prav tako za normalno delovanje imunskega in živčnega sistema. Priporočen dnevni vnos za odraslega človeka je 2,5 mikrograma dnevno, priporoča Inštitut za nutricionistiko. Takšen vnos je preprosto doseči z mešano pestro in uravnoteženo prehrano, precej težje pa ga vegani, saj se ta vitamin nahaja predvsem v živilih živalskega izvora (takšno količino vitamina B12 namreč v telo vnesete s 100 g lososa ali dvema jajcema). Mnogi ga tako uživajo kot prehransko dopolnilo. V kombinaciji z maščobnimi kislinami omega-3 ter drugimi vitamini in minerali ga podjetje Panakea priporoča tudi v izdelku Active Brain, ki vsebuje sestavine za normalno delovanje kognitivnih in psiholoških funkcij, živčnega in imunskega sistema ter zmanjšanje utrujenosti.
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi
