GIBANJE

Koliko telesne aktivnosti izniči negativne posledice sedenja

Preveč sedenja slabo vpliva na zdravje in počutje, že dokaj majhna količina aktivnosti pa večino teh negativnih učinkov izniči.
Fotografija: Brez gibanja ni zdravja. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Brez gibanja ni zdravja. FOTO: Getty Images

Strokovnjaki opozarjajo, da je pri tistih, ki veliko sedijo, pa naj bo zaradi dela ali zabave, večja verjetnost za prezgodnjo smrt, a dodajajo, da zmerna do intenzivna telesna aktivnost to tveganje zmanjša, piše The Independant.

Najprimernejše telesne aktivnosti s tega vidika so zelo hitra hoja (6,5 kilometra na uro ali hitreje), intenzivno čiščenje, denimo pomivanje oken, vožnja s kolesom (16 do 19 kilometrov na uro) ali igranje badmintona.

Intenzivne aktivnosti so še planinarjenje, tek s hitrostjo 9,5 kilometra na uro ali hitreje, delo na vrtu, igranje nogometa, košarke ali tenisa.

V sklopu nove raziskave, objavljene v British Journal of Sports Medicine, so strokovnjaki spremljali 11.989 oseb z Norveške, Švedske in iz Združenih držav Amerike.

Udeleženci so bili starejši od 50 let, polovica je bila moških in polovica žensk. Vsi so nosili napravice, ki so beležile njihovo aktivnost.

Z analizo dobljenih podatkov se je izkazalo, da je 5943 sodelujočih sede preživelo nekaj manj kot deset ur in pol dnevno. 6042 opazovanih je sedelo deset ur in pol ali več na dan. Med petletno analizo je umrlo 6,7 odstotka ali 805 oseb.

Preveč sedenja na več načinov ogroža zdravje. FOTO: Paulfourk/Gettyimages
Preveč sedenja na več načinov ogroža zdravje. FOTO: Paulfourk/Gettyimages

Glavno sporočilo raziskave je, da zmerna ali intenzivna vadba, ki traja vsaj 22 minut na dan, izniči negativne posledice pretežno sedečega načina življenja in tako zniža tudi tveganje za prezgodnjo smrt.

Vsaka minuta šteje

Avtor raziskave Edvard Sagelv z Arktične univerze na Norveškem je poudaril, da so z njo odkrili, da je bilo višje tveganje za prezgodnjo smrt zaznati le pri skupini, ki je dnevno sedela 12 ur ali več.

»Pri tem imamo v mislih vsak tip sedenja, od tistega v avtomobilu, na avtobusu, za pisalno mizo ali pred televizijo. Je pa naše delo pokazalo, da že malo aktivnosti to tveganje zmanjša. Tako kot tudi tveganje za druge s sedenjem povezane težave.«

»Tveganje za prezgodnjo smrt je bilo znatno nižje pri posameznikih, ki so si kljub sedenju vzeli čas za vsaj 22 minut aktivnosti na dan. Treba je poudariti, da nobena količina vadbe ni zanemarljiva, tudi deset minut je bolje kot nič, seveda ima vsaka dodatna minuta še večji pozitiven učinek,« je povedal Sagelv.

Aktivnost naj bo intenzivna ali vsaj zmerna. FOTO: Ivanko_Brnjakovic/Gettyimages
Aktivnost naj bo intenzivna ali vsaj zmerna. FOTO: Ivanko_Brnjakovic/Gettyimages

»Napori med telesno aktivnostjo imajo številne koristi na zdravje posameznika. Krajša zmerna ali intenzivna vadba je nedvomno odlična strategija za izničevanje negativnih učinkov pretežno sedečega življenjskega sloga,« je zaključil strokovnjak.

Drugo mnenje

Regina Giblin, višja medicinska sestra, zaposlena na oddelku kardiologije in članica britanskega Društva srce, je povedala, da ti podatki sovpadajo z zgodnejšimi raziskavami, ki so opozorile na negativne posledice pretirano sedečega življenjskega sloga in izpostavile pozitivne učinke kakršne koli vadbe.

»Že dolgo je jasno, da sedeč način življenja povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja.«

Podala je preproste dejavnosti, ki lahko ob sedenju pomagajo do boljšega zdravja: »Vstajanje od pisalne mize v rednih intervalih, telefoniranje stoje ...

V pisarni je vsake toliko treba vstati. FOTO: Fizkes/Gettyimages
V pisarni je vsake toliko treba vstati. FOTO: Fizkes/Gettyimages

To so dejanja, ki pomagajo pri nadzorovanju teže, krvnega tlaka in izboljšujejo duševno zdravje,« meni Regina Giblin.

Preberite še:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije