Nadležni zvoki v ušesu lahko trajajo mesece, tudi leta
Tinitus je predvsem zelo moteč, v večini primerov pa se v ozadju ne skriva resnejša težava. In največkrat mine sam od sebe, pri nekaterih pa je bolj trdovraten in traja mesece ali celo leta. Je skupek različnih simptomov, kot so šumenje, piskanje, prasketanje, pokanje, ropotanje, žvižganje, brenčanje in drugi zvoki, v enem ušesu ali obeh. Velika večina ljudi ima subjektivni tinitus, ki ga lahko sliši samo posameznik, včasih pa je tako glasen, da moti sposobnost koncentracije ali ovira celo zvoke iz okolice. Tinitus, ki ga lahko slišijo tudi drugi in je utripajoč, je navadno žilnega izvora.
Zelo pogosto povzroča nespečnost.
Največkrat je v ozadju motnja v notranjem ušesu, ki v možgane pošilja napačne signale o zvoku, ki ga dejansko ni, vzroki pa so lahko še številni drugi. Spremlja lahko izgubo sluha, povezano s staranjem, vnetje ušes in zamašen sluhovod, akustično travmo oziroma izpostavljenost hrupu (dolgotrajno ali nenadno, denimo ob eksploziji), nekatera zdravila, poškodbe glave in vratu, pomanjkanje vitamina B12, bolezni ščitnice, depresijo, anksioznost, fibromialgijo.
Če vztraja – k zdravniku!
Kot rečeno, tinitus velikokrat izzveni sam od sebe, denimo, po obisku glasnega koncerta mnogi izkusijo kratkotrajne težave, če pa vztraja, je vsekakor smiseln posvet pri zdravniku. Če ga spremljajo še glavobol, motnje ravnotežja ali naglušnost, se velja kar podvizati! Če bo izvor težave neka bolezen, bo zdravnik to zdravil in najverjetneje odpravil tudi tinitus; pri mnogih pomaga uporaba slušnega aparata, kajti tinitus je pogost spremljevalec izgube sluha: slušni aparati lahko pomagajo ublažiti tinitus, tako da povečajo glasnost mehkih zvokov iz okolice, tinitus je tako manj opazen. Če pa se neželeni zvoki pojavljajo brez očitnega vzroka, bo mogoče le blaženje simptomov.
Večina ljudi živi z nadlogo normalno, nekaterim pa onemogoča vsakodnevno delovanje. Zelo pogosto povzroča nespečnost, saj je zaznavanje v večernih urah v tišini še izrazitejše, težave pri koncentraciji in slabše slušno razumevanje, zato se velja seznaniti z metodami samopomoči. Med njimi so sproščanje, tudi psihoterapija, predvajanje nežne glasbe ali prijetnih zvokov v ozadju, ki zakrinkajo tinitus, varovanje sluha, denimo s čepki, ob izpostavljenosti hrupu.
