SPOMLADANSKA UTRUJENOST
Telo potrebuje svoj čas
Spomladanska utrujenost običajno traja od sredine marca do konca aprila, in če do takrat ne izzveni, je v ozadju morda kaj drugega.
Odpri galerijo
Pomlad je tu, nekateri pa bi le spali. FOTO: Image Source/Getty Images
Ste utrujeni, pa čeprav brez težav spite vso noč, brez energije in volje, razdražljivi in nemirni, občutljivi za vremenske spremembe, morda vas celo bolijo sklepi in mučijo glavoboli? Nobenega dvoma ni, najverjetneje se vas je polotila spomladanska utrujenost.
Toda verjeli ali ne, na to, ali se bo pojavila ali ne, vplivamo sami, poudarja mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »Dejstvo je, da je spomladanska utrujenost zelo odvisna od našega načina življenja. Če se manj gibamo, pretežno sedimo, se čezmerno prehranjujemo, to močno vpliva na našo telesno pripravljenost, zato smo posledično bolj dovzetni za pojav utrujenosti. Tudi nezadostne količine vode in slabo psihično stanje lahko pomembno vplivajo na naše telo.«
Z življenjskim slogom torej lahko preprečimo pojav sezonske utrujenosti: skozi različna obdobja v letu se v našem telesu odvijajo različni procesi, ki jim moramo prisluhniti: »Zaradi vpliva sončnih žarkov in toplote se poveča pretok krvi, razširijo se žile, pospešena je presnova. Vse to je za telo velik napor in zanj porabi veliko energije. Posledici sta utrujenost in zaspanost. Telo za prilagoditev seveda potrebuje svoj čas, do takrat pa takšno stanje občutimo kot breme. To je najlažje preprečiti z zdravim načinom življenja. Poleg zunanjih, fizičnih dejavnikov je seveda zelo pomembno tudi notranje psihično stanje oziroma ravnovesje. Dnevna svetloba poveča izločanje serotonina, ki ga imenujemo tudi hormon sreče, kar ugodno vpliva na naše počutje. Hkrati pa dnevna svetloba zmanjša količino melatonina, ki povzroča zaspanost. Potrebo po svetlobi združimo z za zdravje tako zelo pomembnim gibanjem. Športne aktivnosti na prostem nam povrnejo energijo in pozimi izgubljeno kondicijo.«
A včasih, pa če si še tako prizadevamo, se pozimi raje polenimo, kakor da bi ohranjali potrebno telesno pripravljenost in tako ublažili prehod v toplejše mesece; takrat nam preostane le, da blažimo simptome, predvsem s kakovostno prehrano, rednim gibanjem na svežem zraku, zadostno količino spanja in hidracijo, nadaljuje sogovornica: »Prehrani lahko dodamo tudi določena naravna dopolnila, ki vsebujejo antioksidante, vitamine in minerale. Hrana, ki jo uživamo pozimi in zgodaj spomladi, vsebuje zelo malo vitaminov, zato je v tem letnem času njihovo dodajanje smiselno.«
A pozor, spomladanska utrujenost običajno traja od sredine marca do konca aprila, in če do takrat ne izzveni, to morda pomeni, da simptomi naznanjajo kakšno drugo bolezen, pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »To so lahko znaki viroze, slabokrvnosti, motenj pri delovanju ščitnice, srčnega popuščanja ali drugih kroničnih bolezni. Torej, če se utrujenosti nikakor ne morete znebiti, priporočam obisk zdravnika, ki bo preveril možne pridružene simptome in predpisal ustrezno zdravljenje. Pri ženskah bi tu izpostavila še možnost nosečnosti.«
Spomladanska utrujenost običajno traja od sredine marca do konca aprila.
Toda verjeli ali ne, na to, ali se bo pojavila ali ne, vplivamo sami, poudarja mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »Dejstvo je, da je spomladanska utrujenost zelo odvisna od našega načina življenja. Če se manj gibamo, pretežno sedimo, se čezmerno prehranjujemo, to močno vpliva na našo telesno pripravljenost, zato smo posledično bolj dovzetni za pojav utrujenosti. Tudi nezadostne količine vode in slabo psihično stanje lahko pomembno vplivajo na naše telo.«
Če se gibanju pozimi nismo preveč posvečali, je nujno rekreacijo začeti počasi in zmerno, svetuje sogovornica. »Že polurni sprehod v naravi lahko veliko pripomore k našemu počutju. Ključno je seveda, da smo na zraku. Počasi lahko začnemo stopnjevati intenzivnost hoje, teka oziroma nagib terena. Tako kot je pomembno gibanje, je nujno potreben tudi počitek, zlasti nočni; znano je, da najbolj zaležejo ure spanja pred polnočjo.«
Z življenjskim slogom torej lahko preprečimo pojav sezonske utrujenosti: skozi različna obdobja v letu se v našem telesu odvijajo različni procesi, ki jim moramo prisluhniti: »Zaradi vpliva sončnih žarkov in toplote se poveča pretok krvi, razširijo se žile, pospešena je presnova. Vse to je za telo velik napor in zanj porabi veliko energije. Posledici sta utrujenost in zaspanost. Telo za prilagoditev seveda potrebuje svoj čas, do takrat pa takšno stanje občutimo kot breme. To je najlažje preprečiti z zdravim načinom življenja. Poleg zunanjih, fizičnih dejavnikov je seveda zelo pomembno tudi notranje psihično stanje oziroma ravnovesje. Dnevna svetloba poveča izločanje serotonina, ki ga imenujemo tudi hormon sreče, kar ugodno vpliva na naše počutje. Hkrati pa dnevna svetloba zmanjša količino melatonina, ki povzroča zaspanost. Potrebo po svetlobi združimo z za zdravje tako zelo pomembnim gibanjem. Športne aktivnosti na prostem nam povrnejo energijo in pozimi izgubljeno kondicijo.«
Kaj pa če je v ozadju bolezen?
A včasih, pa če si še tako prizadevamo, se pozimi raje polenimo, kakor da bi ohranjali potrebno telesno pripravljenost in tako ublažili prehod v toplejše mesece; takrat nam preostane le, da blažimo simptome, predvsem s kakovostno prehrano, rednim gibanjem na svežem zraku, zadostno količino spanja in hidracijo, nadaljuje sogovornica: »Prehrani lahko dodamo tudi določena naravna dopolnila, ki vsebujejo antioksidante, vitamine in minerale. Hrana, ki jo uživamo pozimi in zgodaj spomladi, vsebuje zelo malo vitaminov, zato je v tem letnem času njihovo dodajanje smiselno.«
V obdobju spomladanske utrujenosti je še bolj pomembno, da uživamo čim več svežega sadja in zelenjave, poudarja mag. Potočnik Benčičeva: »S tem si priskrbimo nujno potrebne vitamine in minerale, ki poskrbijo tudi za večjo odpornost našega telesa. Zelo pomembni so vitamini C, E, D in B1 ter cink in železo. Nujne so tudi beljakovine in zadostna količina zaužite vode. Ta je pomembna tako za dovajanje potrebnih snovi kot tudi za odstranjevanje razgradnih produktov. Priporočam tudi izogibanje maščobam in enostavnim ogljikovim hidratom, kot je sladkor, saj lahko mastna in sladka hrana le okrepita slabo počutje.«
A pozor, spomladanska utrujenost običajno traja od sredine marca do konca aprila, in če do takrat ne izzveni, to morda pomeni, da simptomi naznanjajo kakšno drugo bolezen, pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »To so lahko znaki viroze, slabokrvnosti, motenj pri delovanju ščitnice, srčnega popuščanja ali drugih kroničnih bolezni. Torej, če se utrujenosti nikakor ne morete znebiti, priporočam obisk zdravnika, ki bo preveril možne pridružene simptome in predpisal ustrezno zdravljenje. Pri ženskah bi tu izpostavila še možnost nosečnosti.«
