VITAMIN E

Telo ga ne more izdelati samo. Preberite, kje ga lahko najdete

Največ vitamina E najdemo v hladno stiskanih rastlinskih oljih z bogato vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin.
Fotografija: Nedonošenčki ga pogosto nimajo dovolj. FOTO: Photodisc/Getty Images
Odpri galerijo
Nedonošenčki ga pogosto nimajo dovolj. FOTO: Photodisc/Getty Images

Vitamin E je eden najpomembnejših antioksidantov v telesu in podpira naš imunski sistem. Vpliva tudi na presnovo ogljikovih hidratov in delovanje inzulina ter na delovanje spolnih žlez, ima pomembno vlogo pri zaščiti kože, jeter in oči.

Pomanjkanje je redko

»Vitamin E celice ščiti pred poškodbami prostih radikalov. Poškodbe celic zaradi oksidativnega stresa lahko privedejo do različnih bolezni, kot na primer sladkorne bolezni, rakavih obolenj, katarakte, infekcij, vnetij, ateroskleroze, srčno-žilnih bolezni in prezgodnjega staranja,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

S kakovostno prehrano skrbimo za zadostne dnevne vnose. FOTO: Vaaseenaa/Getty Images
S kakovostno prehrano skrbimo za zadostne dnevne vnose. FOTO: Vaaseenaa/Getty Images

»Je v maščobah topen vitamin, ki ga telo ne more izdelati samo, zato ga moramo zaužiti s prehrano ali prehranskimi dopolnili. Vitamin E hitro oksidira ob prisotnosti kisika in svetlobe. Veliko bolj je obstojen na toploti. Pri globoko zamrznjenih živilih se količina vitamina postopoma zmanjšuje. S pestro in raznoliko prehrano ga praviloma vnesemo dovolj.« Največ ga najdemo v hladno stiskanih rastlinskih oljih z bogato vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin, ki jih ta vitamin varuje pred oksidacijo. »Taka so olje pšeničnih kalčkov, sončnično, repično, sojino, oljčno in olje koruznih kalčkov. Bogat vir vitamina E so mandlji in drugi oreščki, kalčki, špinača, fižol, gorčica, olive, ohrovt, avokado, brokoli, rumenjaki, papaja, sončnična semena, repa, zelena listnata zelenjava, polnozrnate žitarice in nekateri mlečni izdelki,« nadaljuje sogovornica in pristavlja, da je pomanjkanje vitamina E pogostejše pri otrocih, starejših odraslih, osebah s presnovnimi motnjami in kadilcih.

»Pomanjkanje vitamina E je sicer redko, lahko pa se kaže s suho kožo, motnjami koncentracije, šibkostjo, slabim celjenjem ran, povzroči lahko celo napredovanje arteroskleroze, parkinsonove in alzheimerjeve bolezni, rakava obolenja in slabšanje imunskega sistema. Pomanjkanje se pojavlja predvsem pri ljudeh, ki imajo težave z absorpcijo maščob, bolnikih s cistično fibrozo in pri nedonošenčkih, ki še nimajo zadostnih zalog,« pove sogovornica in poudari, da ga otroci potrebujejo od 5 do 6 miligramov na dan, odrasli pa od 10 do 15.

Presežek vitamina E, ki je sicer malo verjeten, ima škodljive posledice, sklene predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »Višek vitamina se izloča prek jeter in ledvic. Presežen nastane zaradi uživanja zelo visokih odmerkov skozi daljši čas in povečuje potrebo po vitaminih A, D in K ter vpliva na strjevanje krvi. Ob prekomernem vnosu vitamin E postane prooksidant. Simptomi predoziranja so mišična oslabelost, utrujenost, dvojni oziroma zamegljeni vid, slabost in prebavne motnje.« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije