PREHRANA

Sol: brez nje ne gre, preveč je škodi

Morska in kamena sol sta po izvoru enaki, pri čemer je prva iz današnjega morja, druga pa iz podzemnih nahajališč prazgodovinskih morij.
Fotografija: Poskusimo se odvaditi grde razvade, da jed solimo, še preden jo poskusimo. FOTO: Getty Image
Odpri galerijo
Poskusimo se odvaditi grde razvade, da jed solimo, še preden jo poskusimo. FOTO: Getty Image

Sol je v naši prehrani prva in najpomembnejša začimba, vsaj v povprečni kuhinji. Kakor je dobra in koristna na eni strani, naše telo jo namreč potrebuje, pa je po drugi strani dolgoročno močno škodljiva, če je uživamo preveč. In žal Slovenci z njo močno pretiravamo, saj podatki kažejo, da za nepojmljivih 130 odstotkov presežemo priporočen dnevni vnos.

Priporočena količina je 1,4 grama na dan, a to je skoraj nemogoče meriti, saj uživamo jedi, pripravljene v večjih količinah, da ne omenjamo vse vnaprej pripravljene in drugače procesirane hrane, ki je polna skrite soli in tudi drugih dodatkov. Za zmanjšanje potrebe po soli poskusimo uporabljati več zelišč, živila pa pripravljamo tako, da med toplotno obdelavo izgubijo čim manj svojega naravnega okusa. To dosežemo na primer tako, da jih kuhamo ali pečemo kratek čas, namesto v vodi jih kuhamo v pari, pražimo pa jih le toliko, da se hrustljavo zapečejo.

Med kuharskimi mojstri je priljubljena groba sol. FOTO: Getty Image
Med kuharskimi mojstri je priljubljena groba sol. FOTO: Getty Image

Velika izbira

Kljub vsemu seveda ne bomo povsem opustili uporabe soli, kupujmo pa po možnosti naravno pridelano in nerafinirano. Na trgovskih policah nam ponujajo različne vrste, po načinu proizvodnje ločimo morsko, kameno in evaporirano sol. Izvor morske in kamene je pravzaprav enak, obe sta iz morja, le da morsko pridobivajo z naravno kristalizacijo v solnih bazenih, kameno pa s predelavo solne rude, ki je ostanek izsušenih prazgodovinskih morij.

Sol, ki se je pri tem izločila, je milijone let ostala skrita pod zemljo, danes pa jo kopljejo v podzemnih nahajališčih. Evaporirano sol pridobivajo z industrijskim izparevanjem slanice, ki jo dobijo z raztapljanjem morske soli ali kamene rude. Slanico mehansko očistijo in odstranijo kemične primesi.

Delo v slovenskih solinah FOTO: Getty Image
Delo v slovenskih solinah FOTO: Getty Image

Tako dobljeno rafinirano sol potem v tako imenovanih vakuumskih evaporatorjih segrevajo, da izpari odvečna voda in nastanejo kristali. Morska, kamena ali evaporirana sol so oznake, ki označujejo izvor oziroma način pridobivanja soli, pozorni pa bodimo tudi na podatek, ali je jodirana. Po naših predpisih morajo proizvajalci jod obvezno dodajati kameni in evaporirani soli, za morsko pa to ni obvezno.

Potrošnik lahko izbira tudi med nemleto, grobo mleto in fino mleto soljo, izbira je odvisna predvsem od tega, za kaj jo bomo uporabljali. Za solato na primer je precej nerodna groba ali nemleta, saj ni prijetno, če nam sol hrusta med zobmi, zato pa jo laže uporabljamo pri kuhi.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije