Smrčač trpi bolj od okolice
Koronarno društvo (KD) Radenci, ki pokriva širše območje Pomurja in Slovenskih goric in trenutno šteje 127 članic in članov, je eno izmed petnajstih, ki se povezujejo v Zvezo koronarnih društev in klubov Slovenije. Vse od ustanovitve pred 21 leti KD Radenci uspešno deluje v sklopu strokovne in prostorske podpore Zdravilišča Radenci, kjer ima tudi sedež, na svojem območju pa predstavlja najpomembnejšo organizirano vseživljenjsko rehabilitacijo bolnikov z boleznimi srca in ožilja zunaj zdravstvenega sistema.
V sklopu tega programa društvo uspešno izvaja številne aktivnosti, denimo organizirane vadbe, ki potekajo trikrat na teden v telovadnicah fizioterapije Terme Radenci, v gasilskem domu Gornja Radgona ali v naravi, občasno organizirajo tudi plavanje v bazenu, pohode, izlete, kolesarjenje, različna srečanja in druženja, vse to pod strokovnim vodstvom in nadzorom. Pomembno vlogo imajo tudi zdravstvena vzgoja, strokovna predavanja, delavnice, razgovori, razprave o pomenu trajne rehabilitacije pri preprečevanju in zdravljenju koronarne bolezni, prepoznavanju bolezenskih znakov in o ukrepih …
V društvu delujejo programsko, načrtno in pod strokovnim mentorstvom Sonje Vidovič Rauter, dr. med. spec. internistike, ki je tudi podpredsednica društva in med drugim skrbi za program strokovnih predavanj. Eno so pripravili v hotelu Izvir v Radencih, kjer so udeleženci z velikim zanimanjem prisluhnili strokovnjakinjama Nadji Triller, dr. med. spec. internistki – pulmologinji, in njeni hčerki Katji Triller, dr. med. spec. pnevmologije, ki sta spregovorili o motnjah dihanja v spanju in smrčanju. Kot sta dejali predavateljici, je kronično pomanjkanje spanja skupaj z motnjami dihanja zelo nevarno, saj je povezano s številnimi boleznimi, še posebno pa je nevarno za ljudi, ki imajo težave s srcem in ožiljem.
Podatki kažejo, da smrči od 30 do 40 odstotkov odraslih.
Za druge nadležni, zase nevarni
Podatki kažejo, da smrči od 30 do 40 odstotkov odraslih. Pogosteje čokati moški s čezmerno telesno težo in zadebeljenim vratom, kadilci ter telesno neaktivni ljudje, težave lahko pri otrocih povzročajo tudi veliki mandlji in žrelnica. Na smrčanje vplivajo tudi prirojene ožine v zgornjih dihalih, večinoma okrog mehkega neba in na korenu jezika. Na teh mestih pride do pospešenega pretoka zraka, vibriranja sluznice in glasnega dihanja oziroma smrčanja, ki zasuši nosno sluznico, ta pa se zlepi, s čimer se lahko celo prekine dihanje skozi nos.
Kadar ne moremo več dihati skozi nos, zadihamo skozi usta, pri tem pa lahko jezik zdrsne v žrelo in zapre dihalno pot. Pojavi se t. i. apneja, bolnik se ob tem napol zbudi in poskuša zadihati, zjutraj pa je običajno utrujen in neprespan.
Smrčanje je lahko nadležno za tiste, ki spijo ob smrčačih, in večina slednjih zdravnika obišče prav na pobudo zakoncev ali prijateljev, ki jih njihovo nočno žaganje moti. Prepričali so jih, da terorizirajo bližnjo in daljno okolico in da je to povod za zdravljenje, kar pa je le delno res. Smrčanje je predvsem problem tistega, ki smrči, čeprav se tega sam največkrat niti ne zaveda. Tisti, ki smrči, trpi veliko bolj od okolice, ki ga posluša, saj je med spanjem njegovo dihanje ovirano. Vzrok je namreč ovira v dihalni poti, ki predvsem otežuje dihanje, smrčanje pa je simptom, ki na to opozarja.
Priporočljivo je spanje na boku, koristni trik je denimo teniška žogica, ki jo prišijemo na hrbtno stran pižame.
Predavateljici sta zato spregovorili tudi o zdravljenju smrčanja. Če ga pravilno razumemo, je namreč recept za njegovo zdravljenje enostaven. Poznamo ukrepe, ki jih lahko poskusi vsak sam, na voljo so različni pripomočki, če pa nič ne zaleže, ostane še kirurško zdravljenje. Ukrepi, kot so telovadba, izogibanje alkoholu, pomirjevalom in uspavalom pred spanjem, okrepijo mišice žrela oziroma preprečijo njihovo ohlapnost med spanjem. Priporočljivo je spanje na boku, koristni trik je denimo teniška žogica, ki jo prišijemo na hrbtno stran pižame, nekateri bolniki s čezmerno telesno težo pa lahko smrčanje povsem odpravijo zgolj z izgubo teže.
