Simptomi se poslabšajo pozimi

Vzrok za kronično obstruktivno bolezen pljuč (KOPB) je pri veliki večini bolnikov dolgoletno kajenje, redko namreč zbolevajo nekadilci. Pri postavitvi diagnoze je ključna spirometrija, preiskava, pri kateri izmerijo volumen in hitrost izdihanega zraka in ki je namenjena zgodnjemu odkrivanju bolezenskega stanja v dihalnih poteh: a od začetka pandemije se meritev na primarni ravni ne opravlja, zato mnogi ostajajo brez diagnoze, ob svetovnem dnevu KOPB opozarja izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. internist in pnevmolog, vodja Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Univerzitetne Klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Gibanje je nujno

Zima je obdobje, ko se bolnikom s KOPB bolezenski simptomi pogosto poslabšajo, eden od dejavnikov so bakterijske in virusne okužbe, ki jih v tem času kar mrgoli, zato bolnikom s KOPB priporočajo redno cepljenje proti gripi in pnevmokoku. A kot ugotavlja izr. prof. dr. Fležar, so v teh kaotičnih covidnih razmerah bolniki s KOPB zelo disciplinirani pri upoštevanju zdajšnjih ukrepov, ki sicer velik del družbe jezijo. »Le redkokateri ni cepljen, saj se zavedajo, da so zaradi svoje bolezni bolj ogroženi za zaplete. Malo teh bolnikov je v bolnišnici, saj se držijo ukrepov, s katerimi se obvarujejo tudi pred drugimi infekti,« pojasnjuje sogovornik in pristavlja, da v pandemičnem obdobju veliko posvetov poteka po telefonu. Bolnikom polaga na srce, da je zima obdobje, v katerem velja nekaj več previdnosti: »Temperature pod ničlo, velika vsebnost vlage, cigaretni dim, dim iz kurišč, različni delci v zraku, izpušni plini in prah poslabšujejo znake bolezni, saj se jim v pljučih nabira sluz, ki jo težko izkašljujejo in jim ovira dihanje. Pozorni morajo biti na različne vrednosti onesnaženih delcev v ozračju in ravnati temu primerno. Smiselno je, da bolniki s KOPB v času presežene koncentracije delcev v zraku omejijo gibanje na prostem, si zunaj pokrijejo nos in usta ter izbirajo gibanje po ulicah z manj prometa.« Še najboljše je seveda gibanje v naravi, na svežem in čistem zraku. »Pri prvem valu so nekateri glasno opozarjali, naj ostanemo doma, s tem pa so naredili veliko škode bolnikom s KOPB. Ti namreč morajo redno na zrak, da vzdržujejo telesno kondicijo in se gibajo. Kdor ohranja razdaljo in nosi masko, se na prostem ne bo okužil,« sklene sogovornik.

KOPB spremljajo značilni simptomi, kot so jutranje kašljanje z izkašljevanjem, težka sapa, zadihanost že ob manjših naporih, dolgoleten kašelj in izkašljevanje, ki ga spremlja izmeček, povečano sluzenje, piskajoče dihanje, še zlasti ob napadih kašlja, pogoste okužbe dihal, predvsem v zimskem obdobju. Bolezen se uvršča med najpomembnejše vzroke obolevnosti in umrljivosti v številnih državah. Je neozdravljiva, cilj zdravljenja je omiliti simptome in upočasniti napredovanje bolezni, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kajenje je vzrok za 85–90 odstotkov primerov KOPB; bolezen se razvije pri 15–35 odstotkov kadilcih, nekaj primerov pa je posledica prirojenih bolezni pljuč in poklicne izpostavljenosti ali kombinacije obeh ter izpostavljenosti onesnaženemu zraku in dimu, ki nastane pri gorenju lesa. Raziskave kažejo, da je s KOPB povezana tudi pasivna izpostavljenost tobačnemu dimu, ki bolj učinkuje na ženske, še pojasnjujejo na NIJZ. Večja prevalenca KOPB je povezana z nizkim socialno-ekonomskim statusom, višjo starostjo, z diagnozo astme, pri ženskah z nižjo izobrazbo in resnimi vnetji dihal v otroštvu, s poklicno izpostavljenostjo, z genetsko predispozicijo, pri nekadilcih tudi z debelostjo, uživanjem z mesom in s prečiščenimi žitaricami bogate hrane, medtem ko prehrana, bogata z zelenjavo, s sadjem in ribami, zmanjša tveganje.