SONCE
Rjava barva pomeni, da je koža poškodovana
Vsako leto poslušamo opozorila o nevarnosti sončenja, a to še ne pomeni, da je sonce naš sovražnik: daje nam energijo, krepi odpornost in dviga razpoloženje.
Odpri galerijo
Sonce je vir življenja, ljudje, rastline in živali smo odvisni od njega, prilagajamo se njegovemu ritmu. Mnogi verjamejo, da je ob zdravem načinu življenja sončna svetloba tista, ki varuje pred mnogimi boleznimi: zmerna izpostavljenost ultravijoličnim (UV) žarkom velja za eno najbolj učinkovitih metod zdravljenja. S helioterapijo so blažili in odpravljali okužbe in druge bolezni. Človeško telo s pridom uporablja UV-žarke, ki jih najbolj potrebujemo zaradi zdravja naših celic. Sončna svetloba nas navda z energijo, torej njeno pomanjkanje pomeni tudi pomanjkanje energije v telesu, posledica pa je oslabljen imunski sistem in razvoj bolezni, tudi raka. Raziskave so pokazale, da normalna raven vitamina D v organizmu niža tveganje raka dojke pri ženskah za 83 odstotkov, izsledki drugih študij kažejo, da so ljudje z območij z manj sončne svetlobe bolj nagnjeni k razvoju različnih vrst raka, tudi črevesja in jajčnikov.
Zagotovo ste opazili, da ste bolj veseli, srečni, kadar sije sonce: poveča se proizvodnja serotonina, ki blaži anksioznost in depresijo ter dviga razpoloženje. Sončna svetloba spodbuja apetit, izboljšuje delovanje jeter in prebavo, tudi izločanje strupov iz telesa. Izboljšuje delovanje ščitnice, ki tako pospeši metabolizem, izkorišča večino kalorij, kar pomaga h krepitvi mišic in izgubljanju odvečnih kilogramov. Pod vplivom sončne svetlobe je tudi melatonin, hormon, ki upravlja bioritem budnosti in spanja.
Vitamin D, ki smo ga dobili s pomočjo sonca, niža tveganje nastanka raka ter lahko preventivno deluje na nastanek avtoimunskih bolezni. Sonce pomaga tudi pri anemiji, saj veča nastanek eritrocitov (rdečih krvničk) in hemoglobina, veča tudi količina kisika v krvi. Posledica ni le več energije, boljša je tudi cirkulacija. Da se moramo gibati, vemo, če smo aktivni v sončnem vremenu (ne v hudi vročini), se arterije širijo, zato se lahko tlak zniža tudi za od osem do 15 odstotkov. Poleg tega bomo manj občutili bolečine, vsaj pri fibromialgiji. Sonce dobro vpliva na kožo, blaži, denimo, težave z luskavico, izpuščaji in tudi aknami. Dokazano je še, da imajo otroci, ki so soncu izpostavljeni nekaj ur na dan, manjše tveganje razvoja kratkovidnosti, tudi simptomi astme so blažji.
In ne pozabite si redno pregledovati znamenj, bodite pozorni na še tako majhne spremembe. Ne predpostavljajte, da gre za kaj nevarnega ali nasprotno nenevarnega, za nasvet zaprosite zdravnika, ki vas bo po potrebi napotil k dermatologu.
Kadar sije sonce, se poveča proizvodnja serotonina, ki blaži anksioznost in depresijo ter dviga razpoloženje.
Zagotovo ste opazili, da ste bolj veseli, srečni, kadar sije sonce: poveča se proizvodnja serotonina, ki blaži anksioznost in depresijo ter dviga razpoloženje. Sončna svetloba spodbuja apetit, izboljšuje delovanje jeter in prebavo, tudi izločanje strupov iz telesa. Izboljšuje delovanje ščitnice, ki tako pospeši metabolizem, izkorišča večino kalorij, kar pomaga h krepitvi mišic in izgubljanju odvečnih kilogramov. Pod vplivom sončne svetlobe je tudi melatonin, hormon, ki upravlja bioritem budnosti in spanja.
Ne ukrepajoRaziskava, pred leti opravljena v 13 evropskih državah, v kateri je sodelovalo 13.500 ljudi, je pokazala, da jih kar 91 odstotkov ve, da izpostavljanje UV-žarkom lahko povzroča zdravstvene težave, a jih kljub temu kar 40 odstotkov ne ukrepa, se torej ne zaščiti – niti na dopustu ne. Le 14 odstotkov Evropejcev se pred soncem ščiti vse leto, 46 odstotkov v času, ko je zunaj topo in sončno, 27 odstotkov samo med dopustom.
Za kožo in kosti
Menda najpomembnejši vpliv sonca na človeka je nastanek vitamina D: za njegov nastanek so pomembni UVB-žarki in holesterol v koži. Torej: z izpostavljenostjo soncu lahko nižamo holesterol v krvi. No, bolj kot to je vitamin D pomemben za imunski sistem (izboljšuje se nastanek levkocitov, belih krvničk), rast celic, sproščanje inzulina, krvni tlak ter presnovo kalcija. Ta mineral je nujen za normalno delovanje živčnega sistema pa tudi zdravje kosti. Nizka raven sončnega vitamina v telesu lahko vodi v težave s kostmi, kot je osteoporoza, ali pa slabo delovanje srca, upočasnjenega metabolizma, počasnega celjenja ran in kosti ter težave z zobmi. Sonce namreč pospešuje absorpcijo kalcija ter tako krepi kosti ter v splošnem niža tveganje zlomov za do 50 odstotkov.Vitamin D, ki smo ga dobili s pomočjo sonca, niža tveganje nastanka raka ter lahko preventivno deluje na nastanek avtoimunskih bolezni. Sonce pomaga tudi pri anemiji, saj veča nastanek eritrocitov (rdečih krvničk) in hemoglobina, veča tudi količina kisika v krvi. Posledica ni le več energije, boljša je tudi cirkulacija. Da se moramo gibati, vemo, če smo aktivni v sončnem vremenu (ne v hudi vročini), se arterije širijo, zato se lahko tlak zniža tudi za od osem do 15 odstotkov. Poleg tega bomo manj občutili bolečine, vsaj pri fibromialgiji. Sonce dobro vpliva na kožo, blaži, denimo, težave z luskavico, izpuščaji in tudi aknami. Dokazano je še, da imajo otroci, ki so soncu izpostavljeni nekaj ur na dan, manjše tveganje razvoja kratkovidnosti, tudi simptomi astme so blažji.
Senca in krema
Izpostavljanje sončnim žarkom je najbolj učinkovito v zgodnjih jutranjih in poznopopoldanskih urah. A tudi v tem času zmerno. Sicer pa zdaj menda že vsi dobro vemo, da se soncu ne izpostavljamo, ko je najmočnejše, torej med 10. in 16. uro. Kar 86 odstotkov melanoma je povezanega z izpostavljenostjo UV-žarkom. Tudi v oblačnem vremenu smo previdni, saj do 40 odstotkov UV-sevanja na Zemljo pride skozi oblake. Zato se pred sončnimi žarki zaščitimo: nosimo svetla in lahka oblačila, najraje z dolgimi rokavi in hlačnicami, glavo pokrijemo s klobukom in oči zaščitimo s kakovostnimi sončnimi očali. Je vaša koža že rjava in menite, da ne potrebujete več zaščite? Napaka! Rjava barva pomeni, da je koža že poškodovana. Na izpostavljena mesta, predvsem so to nos, uhlji, tudi nart, pa nanesemo kremo za sončenje, tudi ko počivate v senci. Kremo nanesemo vsaj 30 minut prej, preden gremo na sonce, ter na dve ali tri ure oziroma po vsakem kopanju pa tudi, če ste se prepotili. Zaščitni faktor ni namenjen podaljševanju časa izpostavljanja soncu, ampak povečanju zaščite. Ne le na plaži, kremo uporabljamo tudi v mestu in med rekreacijo.In ne pozabite si redno pregledovati znamenj, bodite pozorni na še tako majhne spremembe. Ne predpostavljajte, da gre za kaj nevarnega ali nasprotno nenevarnega, za nasvet zaprosite zdravnika, ki vas bo po potrebi napotil k dermatologu.