Restavracija Slon 1552, Ljubljana

V znamenitem Hotelu Slon je vendarle zavel pravi kulinarični veter, ki si ga takšen hotel tudi zasluži. V tamkajšnji restavraciji Slon 1552 se človek za jedilno mizo spet počuti kot pravi gost. Njihove krožnike odslej podpisuje chef Janez Šetina, njegova filozofija lahko že v kratkem prispeva, da bo postal Slon pribežališče čete uživačev.


Njihov pozdrav iz kuhinje so bili marinirani gamberi s sezamom, curki oljčnega olja, balzamičnega kisa in limete, zraven je spadal še koromač, zelenjavica, ki je presenečala tudi pri drugih jedeh in je sploh pravo chefovo orožje, kakršen je bil tudi sladoled pasijonke v špinačnem listu. Paleto prepletajočih se in lahkotnih okusov je povzdigovala kraljica med peninami Bjana.


Pijača neštetih in aktivnih rose mehurčkov je prav na začetku fantastično oprala usta in pripravila prostor naslednji jedi, nežnim in sotiranim kapesantam z avokadom in limetinim sokom. Če je za nekaj sladkobnosti poskrbel kar čips iz belega fižola, je preostale mineralne in zaradi limete kiselkaste note združevalo novozelandsko vino Cloudy Bay. Ta sauvignon dobite v Slonu za ugodno ceno, za nameček lahko uživate v njegovih rumeno-zelenih odtenkih polnega telesa, zaznavnega zelenega jabolka, ananasa, kosmulje, ta sauvignon je eksotično vino. In je šlo fino tudi z marinirano solatko iz rdeče pese in druge sezonske zelenjave, po kateri so se prelivali brizgi Lisjakovega oljčnega olja in Isteničevega balzamičnega kisa, tam je bil še dresing iz dijonske gorčice in lipovega medu. Zelenjavni krožnik je bil tako lepo barvit in pisan, sočen, osvežilen, končno smo okušali tudi nekoliko drugačen dresing.


Čeprav Šetina tu deluje šele dobra dva meseca, so bile mize v času kosil dobro zasedene. Če nič drugega, se splača poizkusiti njegova goveja lička. Zanj je to navaden štos, kot se je izrazil, za nas pa so bila v povezavi s pečenim korenčkom, rahlo blanširanimi lisičkami, domačim raviolom, polnjenim z ličnicami, in sirovim štrukljem – nebeška. Tako dobrih že dolgo nismo jedli. V ustih so se topila in jadrno usihala. Če kdaj, smo ljubitelji govedine prišli to pot res na svoj račun.


Lička so bila namreč tako dobra, da se je file sveže škarpene z mladim koromačem in počasi blanširanim viola krompirjem nenavadne strukture povsem nezasluženo znašel v senci. Sploh mladi koromač je presenetil in še dolgo potem presenečal. Četrtičev cabernet sauvignon, vino mehkih taninov in rubinaste barve, je odlično spral predvsem goveja lička. Čudovite svežine je zahteval vselej še dodaten požirek.


Čeprav Šetina ni slaščičar, ve, kaj je dobra sladica. Zato je prinesel na mizo tradicionalno hišno jagodno torto. Bila je to eksplozija barv, jagod in drugega jagodičevja, musa iz bele čokolade ter belih rolanih čokoladic. Ni bila prenasitna. Domač jagodni sladoled z meringami je samo še polepšal krožnik. Nakar so nam za slovo iz kuhinje prinesli še čolniček domačih pralinejev in makronov. Sprva smo vanje zrli spoštljivo, zatem poželjivo, naposled nam je bilo že prav vseeno za vse manire.