Pri žalovanju pomaga čuječnost

Ponudba programov, delavnic, individualnih ali skupinskih srečanj, kjer lahko žalujoči poišče podporo, je zadnja leta kar velika. Pogosto pomagajo že razumevanje, tolažba in spodbuda prostovoljcev, ki so nekoč tudi sami izgubili bližnjega in zato dobro vedo, kaj doživlja žalujoči. Zelo dobrodošla in včasih nujna pa je strokovna pomoč. Seveda je treba biti pri izbiri pozoren, saj vsi ponudniki psihološke pomoči niso enako dobro usposobljeni, zato je pomembno, da poiščemo strokovnjake, ki imajo ustrezno izobrazbo in izkušnje. Eni takih so psihologi s Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem, ki so razvili program NARA – na čuječnosti temelječa podpora žalovanju.


Kot je povedala dr. Vita Poštuvan, univ. dipl. psihologinja in namestnica vodje omenjenega centra, je program prirejen na podlagi na čuječnosti temelječe kognitivne terapije. »Namenjen je krepitvi žalujočih, spoznavanju, kako je smrt vplivala na življenje in doživljanje, ter prek niza preprostih vaj usmerjanja pozornosti vzpostavljanju prijaznega odnosa do sebe in drugih.«
 

Delo na sebi

Program torej vodijo psihologi (poleg dr. Vite Poštuvan še drugi), ki so se usposobili v Veliki Britaniji pri dr. Patrizii Collard, znani učiteljici programov čuječnosti. »Program je še posebno primeren za tiste, ki so bližnjo osebo izgubili zaradi nenadne smrti (nesreče, hitre bolezni, samomora), zelo močno doživljajo bolečino ob smrti (npr. tudi po nekaj mesecih tako močno kot ob prvih tednih po izgubi), tiste, pri katerih se ob žalovanju pojavljajo simptomi depresije ali tesnobe oziroma si želijo bolje obvladovati proces žalovanja, delati na sebi in dobiti vpogled v svoje vzorce,« pravi sogovornica in dodaja, da program po drugi strani ni primeren za one, ki trenutno nimajo časa in energije za opravljanje nalog in redno obiskovanje srečanj in tiste, ki so v hudi akutni duševni stiski, zaradi katere že obiskujejo strokovnjaka.

Žalujočim um pogosto pobegne v premlevanje preteklih dogodkov ali v tuhtanje o prihodnosti, kar je sicer normalen, a tudi boleč proces soočanja z izgubo, razlaga strokovnjakinja. »Zavedanje in sprejemanje odzivanja na smrt nam pomagata oblikovati učinkovite načine za spoprijemanje s tem dogodkom in z vsemi občutki, ki jih smrt bližnjega sproži, npr. žalost, strah, jeza, osamljenost. Program NARA – na čuječnosti temelječa podpora žalovanju ponuja skupinsko podporo pri procesu žalovanja, vendar je ključno in nujno aktivno delo na sebi.«