Premalo gibanja, preveč mesa
Kako Slovenci skrbimo za zdravje, strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje ugotavljajo v različnih raziskavah. Zadnja zelo obširna in podrobnejša raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki je bila izvedena leta 2016, je pokazala zanimive rezultate o navadah, ki vplivajo na naše zdravje. Denimo: polovica odraslih prebivalcev Slovenije se prehranjuje pretežno nezdravo, od tega največ moški, mlajši odrasli, nižje izobraženi in ljudje v nižjem izobraženem sloju. Prav tako je zadostno telesno dejavnih le polovica odraslih prebivalcev Slovenije. Vsak deseti odrasli prebivalec Slovenije čezmerno pije alkohol, vsak drugi pa se vsaj enkrat na leto visoko tvegano opije. Raziskava je pokazala, da pri nas kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec, pasivno približno vsak peti, tobačnemu dimu pa je izpostavljeno tudi znatno število otrok in mladoletnikov. Približno četrtina odraslih prebivalcev Slovenije zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem, v zadnjih štirih letih se je povečal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci.
Spremembe šele po diagnozi
K varovanju zdravja brez dvoma prispeva zdravo prehranjevanje. Nezdrava prehrana spada med najpomembnejše dokazane vzroke za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni sodobnega časa, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, nekatere vrste raka, kronična pljučna obolenja ter debelost in osteoporoza. Prehranjevalne navade se v Sloveniji ne izboljšujejo bistveno, kar se kaže v visokih deležih ljudi, ki obolevajo za omenjenimi boleznimi.
Kronične bolezni kot posledica nezdravega življenjskega sloga zasedajo najvišja mesta med vzroki za umrljivost.
Po podatkih NIJZ prebivalci Slovenije v povprečju zaužijemo preveč mesa, zlasti preveč mesnih izdelkov, medtem ko je uživanje rib prenizko. Za dosego priporočil zdrave prehrane bi moral povprečni prebivalec Slovenije v prehrani zmanjšati delež mesnih izdelkov, pojesti manj mesa, sorazmerno pa zvišati delež rib. To priporočilo dosežemo že tako, da dan ali dva v tednu načrtujemo kot brezmesna, enkrat do dvakrat na teden pa na jedilnik vključimo ribe. Če že uživamo mesne izdelke, naj velja previdnost pri izbiri, pravijo. Izbiramo tiste, kjer je vidna struktura mesa, kot so npr. šunka, piščančje prsi, in ne tistih, kjer je struktura homogena. Bodimo pozorni na delež vsebovanega mesa, soli, maščob in nekaterih aditivov, kot so ojačevalci arome, svetujejo prehranski strokovnjaki.
Kronične bolezni kot posledica nezdravega življenjskega sloga še vedno zasedajo najvišja mesta med vzroki za umrljivost. Nekatere raziskave so pokazale, da mnogi ljudje pokažejo dovzetnost za izboljševanje svojih prehranjevalnih navad šele po postavljeni diagnozi, na primer diabetesa, hipertenzije in debelosti. Z majhnimi, a vztrajnimi koraki si lahko zagotovimo kakovostnejše življenje. Prvi korak je vedno, da se zavedamo nezdravih navad in jih poskušamo odpraviti.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
