VINO
Peršolja: cabernet franc – riserva, 2006
V kleti so ga založili in čez dve leti ugotovili, da je starano bolj polnega karakterja kot sveže.
Odpri galerijo
Peršolja - cabernet franc, riserva (2006). FOTO: Špela Ankele
Kmetija družine Peršolja leži v vasi Kozana, v osrčju briških gričev. Obdelujejo 12 hektarjev zemlje – na večini so zasajene trte. Ponosni so na večstoletno vinarsko tradicijo, ki so ji dodali sodobno vinogradniško in kletarsko smer. Kmetija je zdaj v rokah mlade prevzemnice Melite Peršolja, ki nam pove, da so v obdelovanje, vzdrževanje in razvoj predano vključeni prav vsi člani družine.
Zaščitni znak kmetije, ki jo poznajo ljubitelji vina pri nas in tudi na Nizozemskem, v Avstriji, Nemčiji, Italiji in še kje, je list trte rebula. Poleg nje so tu še chardonnay, sivi pinot, zeleni sauvignon, sauvignon, modri pinot, merlot, cabernet sauvignon in cabernet franc.
Vina, nad katerimi se leskeče rebulin list, so osvojila mnoge medalje in prinesla domov v Goriška brda številna priznanja. Naj omenimo samo dve: cabernet franc, letnik 2006, je bil na najvplivnejšem svetovnem vinskem ocenjevanju Decanter World Wine Awards (DWWA) nagrajen s srebrno medaljo. To vino je leta 2012 na Finger Lakes International Wine Competition doseglo srebrno.
In prav ena od 100 steklenic tega vina, ki je 12 let zorelo v hrastovih sodih in bilo ustekleničeno letos, nam je pred prazniki prišla v roke. Cabernet franc v tej briški vinogradniški družini vidijo kot sorto, ki veliko obeta, in sorto, s katero lahko pripravljajo vrhunske rdeče zvrsti: »Svoje bogastvo kaže predvsem v izraziti, dokaj intenzivni češnjevi in karmin rdeči barvi. Cvetica je intenzivna in obstojna, z vonjavami svežih sadežev (malina, ribez, jagoda). Po okusu je vino polno, ekstrakti harmonični z izrazitim sadnim okusom. S procesi staranja izgubi svoj sortni karakter in pridobi plemenit, nežen vonj in okus po dozorelih sadežih.«
Ko je vino mlado, ima seneno aromo in travnati vonj, pojasnijo v vinogradništvu Peršolja. »Prva leta smo ga stekleničili sveže, ne starano. K sreči smo nekoč naročili tristo etiket premalo za buteljke in vino je ostalo še dve leti pozabljeno. Nanj se je spomnil družinski prijatelj in ob degustiranju smo ugotovili, da je staran cabernet franc veliko bolj polnega karakterja kot svež. Od takrat grozdje dolgo maceriramo, nato pa še barikiramo v hrastovih sodih. Tak cabernet franc je kljub dolgemu barikiranju nežen, obenem pa ponuja okus palete gozdnih sadežev, čokolade in konjaka.« Družina Peršolja zato veliko pričakuje tudi od barikirane rebule, letnik 2018, ki jo bodo stekleničili prihodnje poletje.
K sreči so nekoč naročili tristo etiket premalo za buteljke in vino je ostalo še dve leti pozabljeno.
Zaščitni znak kmetije, ki jo poznajo ljubitelji vina pri nas in tudi na Nizozemskem, v Avstriji, Nemčiji, Italiji in še kje, je list trte rebula. Poleg nje so tu še chardonnay, sivi pinot, zeleni sauvignon, sauvignon, modri pinot, merlot, cabernet sauvignon in cabernet franc.
Vina, nad katerimi se leskeče rebulin list, so osvojila mnoge medalje in prinesla domov v Goriška brda številna priznanja. Naj omenimo samo dve: cabernet franc, letnik 2006, je bil na najvplivnejšem svetovnem vinskem ocenjevanju Decanter World Wine Awards (DWWA) nagrajen s srebrno medaljo. To vino je leta 2012 na Finger Lakes International Wine Competition doseglo srebrno.
In prav ena od 100 steklenic tega vina, ki je 12 let zorelo v hrastovih sodih in bilo ustekleničeno letos, nam je pred prazniki prišla v roke. Cabernet franc v tej briški vinogradniški družini vidijo kot sorto, ki veliko obeta, in sorto, s katero lahko pripravljajo vrhunske rdeče zvrsti: »Svoje bogastvo kaže predvsem v izraziti, dokaj intenzivni češnjevi in karmin rdeči barvi. Cvetica je intenzivna in obstojna, z vonjavami svežih sadežev (malina, ribez, jagoda). Po okusu je vino polno, ekstrakti harmonični z izrazitim sadnim okusom. S procesi staranja izgubi svoj sortni karakter in pridobi plemenit, nežen vonj in okus po dozorelih sadežih.«
K bogatemu, plemenitemu vinu se bo prilegel bogat krožnik temnega mesa: biftek na žaru ali pečeno meso z omako, divjačina z brusnicami ali omako iz suhih sliv. FOTO: Guliver/Getty Images
Kako sprostimo arome?
Pri tako starem vinu ni odveč vprašanje, ali je potrebno prezračevanje. »Cabernet franc – riserva je vino, ki ga je priporočljivo dekantirati, preden ga postrežemo,« je pojasnila Peršoljeva. Če dekanterja oziroma karafe (posebne posode za prezračevanje vina) nimamo, ga je pred pokušino priporočljivo vsaj zavrteti v večjem kozarcu, saj se tako sprostijo arome.
Pri tako starem vinu ni odveč vprašanje, ali je potrebno prezračevanje. »Cabernet franc – riserva je vino, ki ga je priporočljivo dekantirati, preden ga postrežemo,« je pojasnila Peršoljeva. Če dekanterja oziroma karafe (posebne posode za prezračevanje vina) nimamo, ga je pred pokušino priporočljivo vsaj zavrteti v večjem kozarcu, saj se tako sprostijo arome.
Ko je vino mlado, ima seneno aromo in travnati vonj, pojasnijo v vinogradništvu Peršolja. »Prva leta smo ga stekleničili sveže, ne starano. K sreči smo nekoč naročili tristo etiket premalo za buteljke in vino je ostalo še dve leti pozabljeno. Nanj se je spomnil družinski prijatelj in ob degustiranju smo ugotovili, da je staran cabernet franc veliko bolj polnega karakterja kot svež. Od takrat grozdje dolgo maceriramo, nato pa še barikiramo v hrastovih sodih. Tak cabernet franc je kljub dolgemu barikiranju nežen, obenem pa ponuja okus palete gozdnih sadežev, čokolade in konjaka.« Družina Peršolja zato veliko pričakuje tudi od barikirane rebule, letnik 2018, ki jo bodo stekleničili prihodnje poletje.
