HPV

Navadno se okužimo v mladosti

Humani papiloma virus je najpogostejša spolno prenosljiva okužba.
Fotografija: Raka zaradi HPV bi lahko v celoti odpravili. FOTO: Champpixs/Getty Images
Odpri galerijo
Raka zaradi HPV bi lahko v celoti odpravili. FOTO: Champpixs/Getty Images

S humanim papiloma virusom (HPV) se navadno okužimo, ko se šele podajamo v svet spolnosti. Pogostnost okužb je najvišja pri mlajši populaciji med 15. in 25. letom, in prav zato je cepljenje proti HPV priporočljivo pred začetkom spolnih odnosov, poudarja specialistka ginekologije in porodničarstva Tinkara Srnovršnik, dr. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana, enota Šiška.

»Poznamo več kot 200 različic (genotipov) virusa, ki jih lahko razdelimo na manj nevarne (nizkorizične) in nevarnejše (visokorizične) genotipe. Slednji pri ženskah povzročajo predrakave in rakave spremembe na materničnem vratu in nožnici, pri obeh spolih pa raka zunanjega spolovila, zadnjika in ustnega dela žrela. Nizkorizični genotipi pri obeh spolih povzročajo genitalne bradavice (kondilome), katerih pojavnost v zadnjih treh desetletjih izjemno narašča,« pove.

Okužba večinoma poteka brez znakov ter spontano izzveni v enem do dveh letih. Redkeje preide v dolgotrajno okužbo, ki predstavlja tveganje za razvoj predrakavih in rakavih sprememb na tarčnih organih. Včasih okužba postane latentna (speča, neaktivna) za več let/desetletij in se lahko pod določenimi pogoji (npr. padec odpornosti, bolezen) kadar koli v življenju ponovno aktivira – pogosto je zato v praksi nemogoče določiti, kdaj se je kdo okužil. HPV se prenašajo s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje pri spolnih odnosih (vaginalni, oralni, analni), okužimo se lahko tudi, če partner nima nobenih znakov.

Ginekologinja Tinkara Srnovršnik priporoča princip ABC. FOTO: osebni arhiv
Ginekologinja Tinkara Srnovršnik priporoča princip ABC. FOTO: osebni arhiv

Princip ABC

Okužba lahko povzroča tudi neplodnost. »Raziskave kažejo, da ima lahko okužba s HPV negativen vpliv na različne vidike plodnosti tako pri moških kot pri ženskah. Opisana je bila celo povezava z neugodnimi izidi v nosečnosti, denimo s spontanim splavom, prezgodnjim razpokom plodovih ovojev ali prezgodnjim porodom, vendar so znanstveni dokazi zaenkrat še relativno omejeni. Ker je pri nosečnicah imunski odziv telesa spremenjen, pogosteje prihaja do ponovne aktivacije latentne (speče) okužbe s HPV in pojava genitalnih bradavic, že obstoječe genitalne bradavice pa se lahko povečajo in namnožijo, tako da je potrebno lokalno zdravljenje. Carski rez je potreben le izjemoma, če se genitalne bradavice tako razrastejo, da bi mehansko ovirale potek naravnega poroda,« pojasnjuje zdravnica.

Ženskam s potrjeno okužbo s HPV v okviru nacionalnega presejalnega programa za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu Zora svetujejo redno udeležbo na ginekoloških pregledih z odvzemom brisa materničnega vratu. Pozorne morajo biti na krvavitve po spolnih odnosih, vmesne krvavitve ali smrdeči izcedek.

Majhen virus povzroča velike težave. FOTO: Naeblys/Getty Images
Majhen virus povzroča velike težave. FOTO: Naeblys/Getty Images

Možnost okužbe zmanjšamo z upoštevanjem ABC principa varne in zdrave spolnosti. A – abstinenca ali odložitev prvega spolnega odnosa na kasnejše obdobje večje telesne in duševne zrelosti, s partnerjem, ki ga poznamo in mu zaupamo; B – bodi zvest ali zvestoba obeh partnerjev (več partnerjev pomeni večje tveganje za okužbo s HPV in drugimi spolno prenosljivimi povzročitelji) in C – kondom: pravilna in dosledna uporaba od začetka do konca spolnega odnosa, kondom pomembno (a ne popolnoma) zmanjša možnost prenosa HPV.

Dobra praksa v Sloveniji

»Za rakom materničnega vratu letno zboli med 100 in 120 žensk, umre jih med 40 in 50. To vrsto raka bi lahko v celoti eliminirali – z rednimi ginekološkimi pregledi in udeleževanjem v programu Zora ter s cepljenjem deklic in dečkov v 6. razredu osnovne šole, izpostavlja šolska zdravnica Anja Schweiger Nemanič, dr. med., vodja zdravstvenega varstva predšolskih otrok in mladine v Zdravstvenem domu Ljubljana, enota Šiška.

V Sloveniji se otroci lahko cepijo že pri 12 letih, kar je unikum v Evropi, saj je drugod meja polnoletnost. Cepljenje v starosti 12 let, ob sistematskem pregledu v 6. razredu, zahteva le dva odmerka v 6 mesecih, po 15. letu so potrebni trije odmerki, za cepljenje morajo starši sami naročiti otroka. Cepljenje je v obeh primerih brezplačno, financira ga država.

Zakaj cepljenje pri 12 letih? »V tem starostnem obdobju deklice in dečki verjetno še niso bili izpostavljeni okužbi. V šolskem letu 2021/22 smo v nacionalni program uvedli brezplačno cepljenje tudi za dečke v 6. razredu,« razlaga zdravnica. Dečki imajo namreč drugačen imunski sistem in so dlje prenašalci. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije